Po dogovoru, ki so ga ponoči dosegli voditelji članic EU, se bo posojilo financiralo s skupnim zadolževanjem in ne z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, kot so želele nekatere članice.

Vprašanje financiranja 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za obdobje 2026-27 je bilo v četrtek in v noči na petek v ospredju zadnjega letošnjega vrha EU, pri čemer so imeli voditelji sedemindvajseterice na mizi dva predloga. Eden od teh je predvideval uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki mu je bilo naklonjenih več držav članic.

Voditeljem članic EU ni uspelo doseči dogovora o tem, so se pa dogovorili o posojilu, ki ga bo unija financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih. Poroštva bodo tako zagotovljena iz proračuna EU in jih ne bo treba zagotoviti državam članicam.

Izredni profesor s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Lovec je ocenil, da je tako Evropska komisija kot nekaj držav, zlasti fiskalno previdnejših in premožnejših članic EU na severu Evrope na čelu z Nemčijo, že prej izkazovalo zadržanost pri prevzemanju skupnih bremen in tveganj, zato so si bolj prizadevale za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja.

Na koncu pa je vendarle prevladalo stališče držav, ki so bile zaskrbljene zaradi potencialnih pravnih tveganj. Pri tem je bila v ospredju Belgija, ki bi bila kot država, kjer je to premoženje shranjeno, najbolj izpostavljena.

Lovec je ob tem dodal, da odločanje v okviru EU ni enostavno, saj to "ni država, temveč je sistem", v katerem je iskanje soglasja mučno. Zato ne presenečajo kritike, da je rezultat - kot tudi tokrat - pogosto najmanjši skupni imenovalec. Vendar je bilo po njegovi oceni za večino držav ključno, da Ukrajina dobi denar oz. posojilo, bolj kot način, kako se ji ga zagotovi.

Madžarska, Slovaška in Češka ne bodo sodelovale pri posojilu, in tudi sicer so te države vse manj naklonjene različnim oblikam pomoči Ukrajini.

Unija si po navedbah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste pridržuje pravico, da za odplačilo posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva.

Lovec je pri tem ocenil, da zamrznjena ruska sredstva v Evropi ostajajo močno orodje za pritisk na Rusijo v rokah EU in njenih članic, ki ga za zdaj očitno še ne bodo uporabile, vendar bi bilo lahko potencialno uporabno tudi v okviru nadaljnjih pogajanj.

Ta bodo po njegovi oceni še dolga in zahtevna, ključno vlogo pa imajo ZDA, ki prav tako niso bile naklonjene predlogom o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini. Prvotni ameriški predlog mirovnega načrta je predvideval drugačno uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ki naj bi se delno sprostila, delno pa vložila v različne projekte za obnovo in naložbe v Ukrajini oz. vseh območjih, ki jih je razdejala vojna.

Morebiten neposreden pritisk ZDA se po mnenju Lovca ni udejanjil v pogajanjih med članicami EU glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev, zagotovo pa je bil prisoten posreden pritisk, saj so ZDA preprosto preveč vpliven faktor, da bi bilo njihova stališča mogoče pustiti ob strani.

Glede finančnega in ekonomskega vidika zagotavljanja sredstev za Ukrajino je omenil, da gre za brezobrestno in dolgoročno posojilo, pri čemer obstajajo različne možnosti glede tega, kako se bo financiralo in vračalo. Pri tem ostaja še veliko odprtih vprašanj.

Costa je ponoči po vrhu dejal, da bo Kijev posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino. Voditelji so hkrati naložili Evropski komisiji, naj nadaljuje delo na posojilu Kijevu na podlagi uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Odziv Rusije, kjer so izrazili zadovoljstvo, da vrh EU ni dosegel dogovora, medtem Lovca ni presenetil. Menil je, da Rusija s svarili glede spornosti in nezakonitosti uporabe ruskega premoženja za pomoč Ukrajini nagovarja zlasti evropsko javnost, predvsem v državah, kjer so glede tega najbolj skeptični. Sicer pa je mogoče sklepati, da bi bil izid lahko pozitiven za nadaljnja pogajanja.