Na slovenskem obrambnem ministrstvu za zdaj o tem ne razmišljajo, a stvari se lahko spremenijo po volitvah. Največja opozicijska stranka SDS se namreč že nekaj časa zavzema za vrnitev naborništva, temu so naklonjeni tudi Demokrati, v NSI pa bi s tem še malo počakali.

Slovenija je naborniški sistem odpravila leta 2003, tik pred vstopom v Nato, ter prešla na poklicno vojsko in prostovoljno služenje.

Verjeli smo, da slovenskim fantom nikoli več ne bo treba obvezno obleči vojaške suknje. Toda časi se spreminjajo, posebej zaradi vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca. Rusija postaja grožnja evropskim državam, zato mnoge razmišljajo o vnovični uvedbi obveznega služenja vojske.

Facebook

Po Švedski, Litvi in Latviji sta se za vrnitev naborniškega sistema odločili še Hrvaška in Srbija, na Danskem so selektivno naborništvo (z žrebanjem) razširili še na ženske, tudi v Nemčiji poteka razprava, da bi svoje vojaške sile okrepili s ponovno uvedbo naborništva.

Hrvaški fantje za dva meseca v vojsko

Z novim letom bodo v sosednji Hrvaški morali na vojaško usposabljanje vsi zdravstveno sposobni moški po dopolnjenem 18. letu starosti oziroma po zaključku šolanja, najpozneje do 30. leta, ženske pa bodo lahko vojsko še naprej služile prostovoljno.

Tisti, ki se bodo sklicevali na ugovor vesti, bodo lahko služili civilno, vendar bodo v tem primeru služili dlje časa, prejemali pa bodo tudi nižje plače.

Naborniki se bodo dva meseca urili v ravnanju z orožjem in pehotnih veščinah v vojašnicah v Kninu, Slunju in Požegi. V času usposabljanja bodo prejemali 1100 evrov mesečno, služenje se jim bo štelo v delovno dobo. Če so imeli pred tem zaposlitev, v tem času ne bodo smeli biti odpuščeni.

Civilno služenje pa bo trajalo tri oziroma štiri mesece. Služenje v civilni zaščiti bo trajalo tri mesece, za ta čas bodo prejemali 250 evrov na mesec; kdor pa bo delal za lokalno ali regionalno skupnost, bo lahko spal doma, v tem primeru bo prejemal 100 evrov nadomestila.

Sašo Radej

Obvezno vojaško usposabljanje bo veljalo tudi za hrvaške državljane, ki živijo zunaj države, razen če so služili vojsko v državah, kjer živijo; ne bodo pa klicali tistih, ki živijo v BIH, Srbiji in Črni gori, saj bi s tem lahko povzročali napetosti s temi državami. Tudi v Srbiji bodo prihodnje leto moški spet morali v vojsko, in sicer za 75 dni (dva meseca in pol).

V Sloveniji o tem (za zdaj) še ne razmišljajo. »Trenutno na ministrstvu za obrambo ne poteka nobena aktivnost za ponovno aktivacijo vseh sestavin vojaške dolžnosti, saj je trenutni sistem popolnjevanja uspešen, kar dokazuje tudi letošnje rekordno število zaposlitev in pogodb rezervne sestave.

Od leta 2004 je tako za fante kot za dekleta v starosti od 18 do 30 let omogočeno prostovoljno služenje vojaškega roka. Prostovoljno služenje traja 13 tednov, rezultati napotitev pa kažejo, da smo uspešni, in tudi trend je pozitiven.

Republika Slovenija je v vrhu držav v zavezništvu, ki v zadnjih letih uspešno kadrovsko popolnjujejo vrste svojih vojsk. Ministrstvo za obrambo sicer redno spremlja prakse in izkušnje popolnjevanja vojsk v državah Nata in EU,« so nam odgovorili z obrambnega ministrstva.

Robert Balen

SDS predlagala šest mesecev naborništva

Seveda se lahko ocena spremeni, če bo po volitvah na oblast spet prišla SDS Janeza Janše, ki ima v svojem programu (pod točko 84) navedeno obvezno vojaško usposabljanje z upoštevanjem ugovora vesti.

Podrobneje naj bi to opredelili v volilnem programu, ki ga bodo sprejeli januarja. Za vnovično uvedbo naborniškega sistema so se zavzeli že januarja 2020, še v času vlade Marjana Šarca, ko so vložili novelo zakona o vojaški dolžnosti.

Po njihovi oceni bi uvedba obveznega šestmesečnega služenja vojaškega roka prinesla Slovensko vojsko, na katero bomo lahko ponosni in ki bo dobro delovala tako v miru kot tudi ob morebitnem oboroženem napadu na državo.

Vojaški obvezniki bi lahko uveljavljali ugovor vesti, v tem primeru bi jih čakalo enoletno civilno služenje. Predlog zakonskih sprememb sta predstavila Aleš Hojs, takrat predsednik odbora za obrambo pri strokovnem svetu SDS, in poslanec Žan Mahnič, ki se je za obrambo specializiral v poslanski skupini.

»Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služenja vojaškega roka in tudi dolžnost biti v rezervi. Vojaški obveznik postane državljan s 17 leti, ko dopolni 18, se izvede nabor, in potem gre služit vojaški rok, praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 19 let.

Če državljan po srednji šoli nadaljuje s študijem, gre na služenje vojaškega roka po končanem študiju oziroma najkasneje v koledarskem letu, ko dopolni 27 let. Če študij še nadaljuje, pa takrat, ko študij zaključi,« je pobudo predstavil Mahnič, ki pripada generaciji, ki ji ni bilo treba obleči vojaške uniforme.

Ob uvedbi naborništva bi morali posodobiti vojašnice v Bohinjski Beli, Vipavi, Postojni in Novem mestu. Obveznost bi veljala za moške, medtem ko bi ženske lahko služile prostovoljno.

Profimedia

Prve nabornike naj bi napotili že 1. septembra 2020. Čeprav je medtem vlado prevzel prvak SDS Janez Janša, pa do ponovne uvedbe naborništva ni prišlo, predvsem zaradi epidemije.

V koalicijski pogodbi so se zavezali za postopno uvedbo naborništva, a prehitele so jih volitve, po katerih je vlado prevzela levosredinska koalicija pod vodstvom Roberta Goloba.

Koalicija proti, Logarjevi za dva meseca vojske

O vnovični napotitvi državljanov v vojsko so razpravljali tudi na programski konferenci Demokratov Anžeta Logarja. Splošna državljanska obveznost bi veljala tako za moške kot za ženske.

»Demokrati smo na področju obrambe za to, da ostane Slovenska vojska v profesionalni sestavi. Da pa bi povečali obrambno sposobnost in zavedanje o potrebi po skupni skrbi za obrambo, predlagamo splošno državljansko dolžnost, ki jo opravi vsak/a predvidoma v starosti od 19 do 21 let v trajanju dva meseca. Gre za usposabljanje na področjih, povezanih z obrambo, varnostjo in zaščito.

V primeru ugovora pa je predlog dolžnost v daljšem trajanju, na primer tri mesece v splošno državljansko korist (skrb za starejše, bolne …). Treba se je zavedati, da je skrb za varnost skupna odgovornost vseh nas,« nam je pojasnil podpredsednik Demokratov Janez Demšar.

Anže Logar je pred predsedniškimi volitvami povedal, da je služil civilno, kjer je spoznal svojo ženo, ki je bila sošolka invalidke, ki jo je vozil.

V NSI so do vnovične uvedbe naborništva zadržani. Predvsem se zavzemajo za krepitev rezerve oziroma prostovoljnega služenja, razmislek o naborništvu vidijo kot skrajni ukrep. »Videli bomo, kako se bo izšel ta eksperiment na Hrvaškem,« so nam pojasnili v službi za odnose z javnostmi.

Obveznega služenja vojaškega roka ne podpirajo v nobeni koalicijski stranki. »Obramba domovine je pomembna in dragocena, vendar pa ne more biti prisila,« pravijo v Svobodi. V SD ob tem poudarjajo, da se varnost ne gradi zgolj z orožjem, temveč predvsem z močnimi javnimi storitvami, družbeno kohezijo in sodelovanjem.

Tudi v Levici menijo, da je profesionalna vojska, dopolnjena z močno civilno zaščito, za Slovenijo bistveno primernejši in učinkovitejši model kot naborništvo.

Če bi se katerakoli vlada odločila za tako resen poseg v obrambni sistem in družbo, pa bi si morala zagotoviti širok družbeni konsenz, na primer s posvetovalnim referendumom.

Primož Lavre

Nič več primernih vojašnic niti kadrov

Tudi obramboslovna stroka ne podpira ponovne aktivacije naborniškega sistema.

»Klasična ponovna uvedba večmesečnega obveznega vojaškega roka bi najhitreje povečala število usposobljenih rezervistov, vendar bi bila hkrati najdražja in organizacijsko najzahtevnejša možnost, z velikim tveganjem, da bi obremenila poklicno jedro Slovenske vojske in sprožila močna politična ter družbena nasprotovanja,« pravi dr. Jelena Juvan z ljubljanske fakultete za družbene vede.

»Izvedljivejši kompromis predstavlja kratko obvezno osnovno usposabljanje v kombinaciji z aktivno rezervo, ki bi povečalo osnovno pripravljenost prebivalstva in hkrati služilo kot selekcijski mehanizem za nadaljnje prostovoljno vključevanje, vendar samo po sebi ne bi ustvarilo visoko uporabne vojaške rezerve. Alternativa je tudi širša nacionalna služba z vojaško in civilno komponento, ki bi okrepila družbeno odpornost in bi bila verjetno sprejemljivejša za javnost, a bi imela omejen neposreden učinek na bojno moč.«

Najmanjša tveganja pa ima po mnenju Juvanove ohranitev poklicnega modela z bistveno okrepljenim prostovoljnim služenjem in pogodbeno rezervo, ki zagotavlja bolj motiviran kader, vendar ne rešuje vprašanja množične rezerve.

Slovensko vojsko je treba kadrovsko okrepiti, tudi z zagotavljanjem primernega plačila. O tem, da poklicni pripadnik Slovenske vojske ne more biti javni uslužbenec, zaradi specifičnosti dela, se govori že desetletja, pa nihče doslej ni imel »političnega poguma«, da bi to uredil.

Jure Kljajić

Po drugi strani pa meni, da je treba razmišljati tudi o najbolj črnih scenarijih, in s tega vidika je mogoče samo z naborništvom doseči zadostno človeško silo, ki bi branila slovensko ozemlje.

Po zakonu so vojaški obvezniki zgolj moški, razširitev na ženske se ji ne zdi sprejemljiva, saj je slovenska družba precej tradicionalna in konservativna.

Problem pa je v tem, da so naborne generacije vedno manjše, njihova fizična pripravljenost je vedno slabša, poleg tega bi za sprejem nabornikov potrebovali v najboljšem primeru od tri do pet let. Potrebne bi bile začetne investicije v infrastrukturo (vojašnice, nastanitveni objekti, učni poligoni, logistika).

Opozarja tudi na pomanjkljiv kader, potreben za usposabljanje nabornikov: »Delo z naborniki je drugačno kot delo s poklicnimi vojaki. Generacije pripadnikov Slovenske vojske, ki so pred več kot 20 leti delali z naborniki, so zdaj že v pokoju ali tik pred pokojem.

Vprašati se je treba, kakšne naloge lahko opravljajo naborniki. V primeru zaostritve razmer na vzhodnem krilu Nata, nabornikov ne moremo pošiljati tja.« Za Juvanovo je ključno vprašanje, koliko in za kaj se lahko neki posameznik, popoln začetnik, usposobi v mesecu ali dveh.

Temeljno vojaško strokovno usposabljanje v Slovenski vojski traja deset tednov, dejanska vojaška uporabnost pa se razvije šele z nadaljevalnim, specialističnim in enotnim usposabljanjem.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.