Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav na seji državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) nista mogla dokazati resničnosti svojih trditev, da naj bi na zamik aretacije ruskih vohunov vplival premier Robert Golob.

Gibanje Svoboda je na objavilo odziv na izjavo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič za Večer – trdijo, da so bile njene besede v Večerovem članku »Ne bom se pustila ne Golobu ne Janši« napačno izpostavljene.

Po današnji seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je njen predsednik Janez Žakelj (NSi) v izjavi za medije povedal, da bo na podlagi sklepa vabilo na sejo prejel tudi predsednik vlade Robert Golob. Po Žakljevih besedah namreč še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov.

Predsednik vlade Robert Golob je današnji pogovor vodstev koalicijskih strank označil kot konstruktiven, spoštljiv, mestoma tudi analitično kritičen. Skupni zaključek je bil, da koalicija ostaja enotna in trdna, je dejal. Pogovorili so se o prioritetah in večji učinkovitosti, o rekonstrukciji vlade pa po njegovih besedah danes niso govorili.

Po politično burnem mesecu, ki so ga zaznamovali odhodi več ministrov, napetosti v koaliciji in premierjeva napoved o krčenju ministrske ekipe, bodo danes za skupno mizo sedla vodstva koalicijskih strank. Rdeča nit sestanka bo rekonstrukcija vlade in pregled uresničevanja koalicijskih zavez. Slednje kot nujno ocenjujejo predvsem v SD in Levici.

Parlamentarna politika išče široko soglasje glede vsebine zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, je po srečanju parlamentarnih strank na temo priprave zakona povedal premier Robert Golob. Optimističen je, da bo ta konsenz mogoče doseči, tudi s socialnimi partnerji in občinami. Zakonski predlog naj bi vlada potrjevala čez okoli dva tedna.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je obnovil svoj klan in s pomočjo Nataše Pirc Musar, Urške Klakočar Zupančič, Tatjane Bobnar ter Mojce Šetinc Pašek maje vlado Roberta Goloba. Burne razmere v državni politiki sta v novi epizodi Reporter podkasta komentirala odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Reporterja Igor Kršinar.

Predsednik vlade Robert Golob je močno oslabljen. V interesu omrežij moči in t. i. stricev iz ozadja je zaradi vse več afer tudi oslabljena vlada. Tudi koalicijskima strankama, SD in Levici, kar ustreza – ne glede na izraženo zaskrbljenost – položaj, ko sta tarča predsednik vlade Robert Golob in največja vladna stranka.

»Tudi o svojem odstopu sem že dostikrat bral v medijih, ampak tega filma Janez Janša ne bo videl,« je predsednik vlade Robert Golob izjavil po seji sveta Gibanja Svoboda prejšnji teden. S tem je zavrnil (dez)informacije v nekaterih medijih, da naj bi pozval k odstopu predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je po seji sveta stranke stala ob njem, res pa je (zaradi preobremenjenosti z državniško funkcijo) odstopila s položaja podpredsednice stranke.

Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.

V ozadju aktualnega dogajanja v Gibanju Svoboda se odvija zakulisni spopad med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Njena svetovalka Tatjana Bobnar je s svojim pričanjem v državnem zboru skušala diskreditirati premierja in vznemirila njegove koalicijske partnerje.

Ali, če damo na stran kulturnobojniške teme, obstaja ideologija te vlade? Pojasnjujemo, zakaj se tega tudi v teh kaotično dramatičnih dneh in tednih zavedajo le v Levici.

Premier Golob je po propadu »leta 2023 kot leta reform« naredil novo strategijo, po kateri bodo napovedali le tisto, kar se ima zgoditi.

Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik je bil tisti, ki je predlagal možne datume prijetja osumljenih ruskih vohunov, in sicer »iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega«, je Kadivnik povedal na današnji nujni seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) v državnem zboru.

Domnevne izjave nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar na zaprtem delu preiskovalne komisije DZ, da naj bi se lani jeseni osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov, je premier Robert Golob v oddaji Odmevi označil za halucinacije. V nastopu na večernih informativnih oddajah se je dotaknil tudi razmer v stranki in koaliciji.

Včeraj iz Gibanja Svobode izključena poslanka Mojca Šetinc Pašek ni kdorkoli, zaradi česar utegne imeti premier Robert Golob še velike probleme. Šetinc Paškova je pomemben člen omrežja Milana Kučana. Poročena je z nekdanjim politikom, novinarjem, urednikom..., zadnja desetletja pa lobistom Miletom Šetincem. Šetinc Paškova, ki je bila pred vstopom v politiko vrsto let novinarka RTV Slovenija, se je priženila v dinastijo Šetinc, ki je bila v bivšem režimu pomemben del partijske elite. Precejšen del družbenega vpliva pa so Šetinci obdržali tudi med tranzicijo. Ker je minilo že kar nekaj let in je javnost pozabila, kdo so (bili) Šetinci, poobjavljamo dosje "Dinastija klana", ki je bil leta 1998 objavljen v reviji Mag.

Premier in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob nekdanji ministrici Tatjani Bobnar očita veliko natolcevanja. Je pa potrdil, da je imela nalogo "očistiti policijo janšistov". Glede domnevnega podkupovanja za posle pri Darsu pa je dejal, da je bil že čas, da se ljudi spomni, kaj so imeli pred to vlado.

Šetinc Paškova, ki je na svojo stran dobila tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda, bi lahko prva zapustila Goloba in ustanovila samostojno poslansko skupino, ki jo sicer morajo sestavljati najmanj trije poslanci, kar pa med 41-člansko posadko največje vladne stranke v državnem zboru gotovo ne more biti kar velik problem.

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je včeraj stopila nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Ponovno je izpostavila, da je bila deležna političnih pritiskov s strani predsednika vlade Roberta Goloba, ki so kasneje vodili do njenega odstopa. Pred komisijo je pričal tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Izrazil je pričakovanje, da bo komisija zaslišala več prič, tudi Miloša Milovića, ki naj bi svetoval premierju glede varovanja.

Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pozval k odstopu, piše portal N1.