Prejšnji teden smo lahko spremljali vohunski spektakel desetletja, v katerem je sodelovala tudi Slovenija. Zahod in Rusija sta si izmenjala 24 zapornikov, osem (in dva otroka) se jih je vrnilo v Rusijo, trinajst pa v Nemčijo in trije v ZDA.
Pri tej največji izmenjavi vohunov po koncu hladne vojne sta imela pomembno vlogo tudi ruska vohuna Artjom Dulcev in Ana Dulceva, ki so ju decembra 2022 aretirali v Ljubljani. Oba sta se zdaj skupaj z mladoletnima otrokoma vrnila v Moskvo, potem ko so ju dan pred tem na ljubljanskem sodišču zaradi vohunjenja obsodili na zaporno kazen, ki sta jo že prestala v priporu.
Skladno z dogovorom z ruskim veleposlaništvom sta krivdo priznala, kar je omogočilo njuno pot z otrokoma v domovino. Tam pa jih je na moskovskem letališču z rdečo preprogo in šopkom rož pričakal sam ruski predsednik Vladimir Putin in ju objel, ob čemer Dulceva ni mogla skriti solz sreče.
Spomnimo se na obtožbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in bivšega šefa policije Boštjana Lindava, ki sta (očitno iz maščevanja) premierja Roberta Goloba obtožila, da je vplival na izbiro datuma aretacije.
Ruska agenta, ki sta v Sloveniji bivala z lažno argentinsko identiteto pod krinko poslovneža in galeristke, sta bila koordinatorja širše vohunske mreže, poleg tega sta imela nalogo vplivati na slovensko javno mnenje in ga obrniti proti Natu.
Slovenija velja za šibko članico te organizacije, delež nasprotnikov ZDA in Nata je visok, v vladi je celo stranka, ki zahteva referendum za izstop Slovenije iz te povezave. Zato bi bilo zanimivo vedeti, s kom vse v Sloveniji sta se Dulceva družila in pogovarjala. Vsekakor pa je Sova imela dovolj trdne podatke, da je izvedla njuno aretacijo, ki je v pomembnem delu omogočila veliko izmenjavo zapornikov.
Ob tem bi lahko prišlo do hude blamaže slovenske države, če bi se kazenski postopek zaradi notranjepolitičnih spletk ustavil in bi morali vohuna izpustiti, s tem pa bi ogrozili celotno akcijo izmenjave zapornikov.
Spomnimo se na obtožbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in bivšega šefa policije Boštjana Lindava, ki sta (očitno iz maščevanja) premierja Roberta Goloba obtožila, da je vplival na izbiro datuma aretacije. Namesto 28. novembra 2022, kot je bila sprva načrtovana, je bila izvedena teden dni pozneje.
Kot smo prvi razkrili v Reporterju, je bila sodna odredba za aretacijo vezana na daljše obdobje in ne na konkretni datum, portal N1 piše, da je šlo za 17 dni. Poleg tega naj bi aretacijo preložili, ker so obveščevalci spremljali še eno telefonsko številko, povezano z njunim vohunskim delovanjem.
Na koncu se je vse dobro razpletlo, politikantske intrige niso uspele, izmenjava zapornikov pa je omogočila, da so po krivem obsojeni nemški in ameriški državljani ter tudi ruski disidenti prišli na prostost.
