Izstopi iz ženskih redovnih skupnosti niso tako pogosti, zato postane toliko bolj odmeven že en sam. Po več desetletjih ostaja najbolj znan izstop Vide Žabot, o težavah zaradi objavljenih del in nastopov v javnosti je večkrat odkrito spregovorila tudi redovnica in misijonarka Marija Sreš, ki se navkljub nesoglasjem z vrhom Cerkve ni odločila za izstop.
Ali se redovnice težko odločijo za izstop zaradi prihodnje finančne negotovosti in socialne neprilagojenosti zunaj redovne skupnosti? Kaj vse redovnicam po izstopu ni več zagotovljeno?
Kako se odločajo mlajše redovnice in kako starejše, kadar znotraj skupnosti pride do večjih trenj in krivic? Katera nesoglasja med redovnicami so ključna in na kakšen način jih razrešujejo?
Kdo redovnicam pomaga ob psihičnih težavah?
Kako o razlogih za izstop ter za vztrajanje v skupnosti razmišljata sogovornica redovnica in sogovornica laikinja? V katerem letu starosti izstopi največ redovnic in kakšen je odziv redovne skupnosti ob izstopu sestre?
Zakaj kontemplativni redi, kot so klarise in karmeličanke, nimajo toliko težav z izstopi?
Koga vse najdemo med redovnicami in kje si poiščejo zaposlitev izven samostanskih zidov?
Zakaj naj bi imel »Bog izrazit smisel za humor? Zagotovo o božjem humorju ni mogoče govoriti v povezavi z afero o zlorabah članic Skupnosti Loyola. Kaj bi se lahko postorilo, da za zdaj še nedokončana »nevihta«, kot omeni sogovornica laikinja, ne bi dobila tolikšnih razsežnosti?
Za Cerkev je bolj od izstopov pereč upad kandidatk in kandidatov za cerkvene redove. Zato je toliko večje presenečenje, ko zaradi odločitve Cerkve pride do razpusta redovne skupnosti in to v škofiji, ki že tako ima daleč največji upad redovnic v Sloveniji. Zakaj je torej koprski škof msgr. Dr. Jurij Bizjak razpustil javno škofijsko združenje Manjše sestre svetega Frančiška? Ali je imel za to utemeljene razloge?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
