Zaradi zmanjšanja prispevka za socialno varnost verskih delavcev (s 100 na 60 odstotkov, prispevki znašajo 466 evra, po novem pa bodo znašali 279 evra) so slovenski škofje v okviru javne razprave o noveli zakona o verski svobodi na ministrstvo za kulturo marca posredovali svoje stališče in v njem predlagali čimprejšnje srečanje predsednika SŠK z ministrico Asto Vrečko. Prvi mož Cerkve na Slovenskem je bil pri ministrici za kulturo, vendar o srečanju ne on in ne ona nista objavila sporočila za javnost.
Tiskovni predstavnik SŠK Gabrijel Kavčič nam je odgovoril, da je šlo za običajno srečanje v okviru pristojnosti, ki jih ima ministrstvo za kulturo nad verskimi skupnostmi. Kot so nam pojasnili z ministrstva za kulturo, se je ministrica za Vrečko škofom Sajetom konference sestala 10. maja na prošnjo SŠK v zvezi z mnenjem, ki ga je Cerkev podala v javni obravnavi novele zakona o verski svobodi. Še isti dan se je v isti zadevi sestala tudi z muftijem Islamske skupnosti Nevzetom Porićem.
Ne ministrstvu se sklicujejo na 30. člen zakona o verski svobodi po katerem ministrstvo kot pristojni organ opravlja nalogo obveščanja registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti o predpisih, drugih aktih in ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje ter organizira razgovore in srečanja s predstavniki registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.
Na dan objave novele zakona o verski svobodi so bil o njej obveščeni tudi predstavniki vseh registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti. V okviru javne obravnave sta obe verski skupnosti poleg mnenj na predlog zakona podali tudi prošnji za sestanek, ki so jim na ministrstvu ugodili. Ker si prizadevajo za uresničevanje tudi v zakonu določenega načela enakega obravnavanja verskih skupnosti, sestanke omogočijo vsem registriranim verskim skupnostim, ki za to zaprosijo.
Sta škof Saje in mufti Porić lobirala pri ministrici, oziroma ali je prišlo do lobističnega stika? Na ministrstvu so prepričani, da v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter sistemskim pojasnilom o lobiranju v tem primeru ne gre za lobistični stik. »Verski skupnosti sta namreč sodelovali pri javni obravnavi kot delu zakonodajnega postopka priprave in sprejemanje predpisov. Prav tako ne gre za lobiranje, ko organi javnih oblasti pri oblikovanju in pripravljanju predpisov ali drugih aktov, politik in ukrepov sami vabijo k sodelovanju in podajanju predlogov širšo javnost ali ciljne skupine ali kadar to dolžnost organom ali javnosti nalagajo posebni predpisi, kot je v tem primeru zakon o verski svobodi.«
