Slovenija bo po pričakovanjih letos utrpela precejšen padec gospodarstva, a bi lahko ob pravih ukrepih izgubljeno nadoknadila že prihodnje leto, je včeraj v pogovoru za televizijo Nova24TV dejal premier Janez Janša.

Evropsko gospodarstvo je pred recesijo zgodovinskih razsežnosti, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Recesija bo globoka in neenakomerna, okrevanje negotovo. Območju evra napoveduje za letos 7,7-odstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno rast.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v območju evra v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z zadnjim lanskim skrčil za 3,3 odstotka, v celotni EU pa za 2,7 odstotka, kažejo danes objavljeni prvi izračuni evropskega statističnega urada Eurostat. Na letni ravni se je BDP v območju evra skrčil za 3,8 odstotka, v celotni uniji pa za 3,5 odstotka.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih za Slovenijo napovedal, da se bo letos obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zaradi posledic novega koronavirusa skrčil za osem odstotkov. Prihodnje leto bo država znova zabeležila rast, po pričakovanjih IMF bo ta 5,4-odstotna.

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je pred spletnim spomladanskim zasedanjem IMF in Svetovne banke prihodnji teden sporočila, da bo koronavirus povzročil največji gospodarski upad od časa velike depresije, ki se je začela leta 1929.

Obseg svetovne trgovine bo letos zaradi pandemije novega koronavirusa upadel za od 13 do 32 odstotkov, je danes ocenila Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Ob ukrepih, ki so nujni za obvladovanje zdravstvene krize, bo prišlo do najhuje recesije "v našem življenju", opozarja.

Svetovna recesija, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, bo hujša od tiste leta 2009, a že prihaja do prvih znamenj okrevanja gospodarstva na Kitajskem. To nakazuje tudi ponovno onesnaževanje v državi, so včeraj poudarili ekonomisti Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Pandemija koronovirusa je zaradi obsežnih karanten, ki jih kot po tekočem traku razglašajo posamezne države, pahnila s tečajev tudi svetovno gospodarstvo.

Govorili smo z nekdanjim ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem, ki je del posvetovalne skupine strokovnjakov za pripravo ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Kot pravi Šušteršič, je zmerni optimist glede tega, da bo slovensko gospodarstvo s pomočjo teh ukrepov, katerim bodo sproti sledili še drugi, v čim boljši kondiciji dočakalo konec epidemije.

Nemčija je lokomotiva evropskega gospodarstva in naša največja gospodarska partnerica. Njen gospodarski uspeh ali neuspeh v prihodnjih letih bo torej vplival tudi na to, kako bomo živeli Slovenci.

Eno leto po prisegi smo ocenilo (ne)delo ministrov trinajste slovenske vlade Marjana Šarca. Za mnenje povprašali nekdanjega predsednika državnega zbora Pavla Gantarja (LDS in Zares) in nekdanjega notranjega ministra Vinka Gorenaka (SDS).

Po napovedih Slovenija letos in v prihodnjih letih ne bo imela tako visoke gospodarske rasti kot v zadnjih letih, a bo naše gospodarstvo še vedno raslo. Tveganje za Slovenijo, ki lahko pokvari ta zmerno optimistični scenarij, zlasti prihajajo iz tujine.

Pogosto se v zadnjem času govori o recesiji, ki Slovenijo tako rekoč čaka za vogalom in na katero v naši državi nismo pripravljeni.

Marjan Šarec zdaj uživa ob dobrih rezultatih anket, a kako bo, ko bo kriza pokazala zobe? V državah, kamor izvozimo največ, se že kažejo zlovešci znaki gospodarskega ohlajanja.

Dr. Sašo Polanec meni, da po obdobju visoke gospodarske rasti v svetu ne bo nove hujše krize, pač pa pričakuje nekoliko počasnejšo rast, morda blizu stagnacije.

Brazilski senat je v torek potrdil 20-letno zamrznitev porabe javnih sredstev, s čimer želi tamkajšnja oblast urediti državne finance.