Evropski uniji grozi recesija "zgodovinskih razsežnosti"

Koronavirusna pandemija je velik šok za globalno in evropsko gospodarstvo z zelo hudimi socialnoekonomskimi posledicami. Gospodarstvo EU bo letos doživelo recesijo zgodovinskih razsežnosti. Evropa doživlja najhujši gospodarski šok od velike depresije, ponazarjajo v komisiji.

Medtem ko je še februarja komisija območju evra za letos in prihodnje leto napovedala 1,2-odstotno rast BDP, kar je bilo enako kot v novembrski napovedi, je nekaj mesecev pozneje napoved slabša za okoli devet odstotnih točk.

Območju evra komisija za letos napoveduje rekordni, 7,7-odstotni padec BDP, celotni EU pa 7,4-odstotnega. V prihodnjem letu pa naj bi gospodarstvo območja evra zraslo za 6,3 odstotka, celotne EU pa za 6,1 odstotka.

Čeprav je šok simetričen in čeprav je pandemija udarila vse članice, sta tako pričakovana recesija kot okrevanje neenakomerna. Največji padec BDP komisija za letos napoveduje Grčiji (9,7 odstotka), Italiji (9,5 odstotka) in Španiji (9,4 odstotka). Najmanjši padec pa naj bi beležili Luksemburg (5,4 odstotka), Avstrija (5,5 odstotka) in Malta (5,8 odstotka).

Okrevanje posamezne članice bo odvisno ne le od razvoja pandemije, temveč tudi od strukture gospodarstva in zmožnosti odziva s stabilizacijskimi politikami. Glede na soodvisnost gospodarstev v EU bo dinamika okrevanja v posameznih članicah vplivala na moč okrevanja drugih članic, izpostavlja komisija.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske teme, je opozoril, da lahko na tej točki razsežnost in resnost šoka koronavirusa za gospodarstvo napovejo le okvirno. Takojšnji učinek na globalno gospodarstvo bo po njegovih besedah veliko hujši kot učinek finančne krize, globina krize pa bo odvisna od evolucije pandemije.

Komisija opozarja tudi na tveganje, da bo pandemija sprožila bolj drastične in stalne spremembe v odnosu do globalnih vrednostnih verig in mednarodnega sodelovanja, kar bi lahko negativno vplivalo na zelo odprto in povezano evropsko gospodarstvo, ter da bi lahko pandemija pustila stalne brazgotine skozi bankrote in dolgoročno škodo na trgu dela.

Pandemija bo povečala brezposelnost. Ta naj bi se v območju evra povečala s 7,5 odstotka v lanskem letu na 9,6 odstotka v tem letu, nato pa naj bi se leta 2021 spet zmanjšala na 8,6 odstotka.

Pandemični šok bo vplival tudi na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bosta spet zrasla. V območju evra naj bi se javnofinančni primanjkljaj zvišal z 0,6 odstotka BDP v lanskem letu na 8,5 odstotka v tem letu, nato pa naj bi leta 2021 spet padel na 3,5 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi se od lani do letos povečal z 86 odstotkov BDP na 102,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se spet zmanjšal na 98,8 odstotka.

Stopnja inflacije bo zaradi padca povpraševanja in cen nafte strmo padla. Območje evra naj bi letos beležilo 0,2-odstotno inflacijo, leta 2021 pa 1,1-odstotno.