Hrvaška danes slovesno obeležuje dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 24. obletnico vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je dejala, da se je treba obrniti v prihodnost, premier Andrej Plenković pa si je zaželel več pravičnosti in manj korupcije v državi.

Na Hrvaškem bodo danes obeležili dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ob 24. obletnici vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Osrednja slovesnost bo potekala v Kninu, nekdanjem središču srbskega upora na Hrvaškem, na kateri pričakujejo tudi celoten hrvaški državni vrh.

Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da bo letošnje praznovanje dneva neodvisnosti 4. julija nekaj posebnega in si je za svoj Pozdrav Ameriki prisvojil prostor okrog Lincolnovega spomenika v Washingtonu, kjer je doslej tradicionalno potekala nestrankarska proslava.

Na mejnem prehodu Ljubelj je včeraj popoldne potekala slovesnost ob dnevu državnosti. Ob tej priložnosti je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar spomnil na dogodke v času vojne za Slovenijo, ki so potekali na Ljubelju, ter poudaril, da danes živimo v demokratični, pravni in socialni državi, ki je tudi varna.

Na minulih 28 let, kolikor je minilo od razglasitve neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, je treba pogledati kot na zgodbo o uspehu, je predsednik republike Borut Pahor dejal ob današnjem dnevu odprtih vrat v predsedniški palači. Če pogledamo iz zgodovinske distance, hodimo po pravi poti, je ocenil.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v imenu ameriške vlade iskreno čestital Slovencem za 28. dan državnosti oziroma proslavo obletnice samostojnosti Slovenije. Dan državnosti ob tem praznujejo povsod po ZDA, kjer živijo Slovenci.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je včeraj odvila osrednja proslava pred dnevom državnosti in 28. obletnici osamosvojitve Slovenije, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor. Pred proslavo se je na slavnostni seji sestal tudi državni zbor, praznik pa so in bodo s prireditvami obeležili tudi v mnogih slovenskih občinah.

Slovenija danes praznuje dan državnosti. Vrhunec prazničnih prireditev je bil že v ponedeljek zvečer, ko je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani osrednja državna proslava z govorom predsednika republike Boruta Pahorja. Pred proslavo je bila slavnostna seja državnega zbora. V predsedniški palači pa bodo danes odprli vrata obiskovalcem.

Na osrednji državni proslavi pred dnevom državnosti je predsednik republike Borut Pahor izpostavil, da je lastna država, zlasti za tako majhen narod, kot je naš, vrednost sama po sebi. Z njo smo dejavnik v svetu, je dejal in opozoril na odgovornost, ki jo imamo do otrok, da jim omogočimo domovino, v kateri se nihče ne bo čutil izključenega.

Katoličani v samostojni Sloveniji uživajo relativno versko svobodo, je ta teden v pridigi na maši za domovino dejal murskosoboški škof Peter Štumpf, opozoril pa je tudi na nekatera nerešena vprašanja. Kot predstavnik katoliške skupnosti v Prekmurju se je Štumpf dotaknil tudi 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Pred dnevom državnosti, 25. junijem, bo danes v ljubljanski stolnici potekala zahvalna maša za domovino, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore. Maše se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Razlike med ljudmi ne smejo biti prevelike, če hočemo obdržati družbo povezano, je po besedah predsednika republike Boruta Pahorja temeljno sporočilo praznika dela. Ob včerajšnji 15. obletnici vstopa Slovenije v EU pa je državljane pozval k udeležbi na evropskih volitvah.

Na ulicah francoskih mest se je na shodih ob današnjem prazniku dela zbralo 151.000 ljudi, med katerimi so člani sindikatov, pripadniki gibanja rumenih jopičev in pa tudi nasilni izgredniki. V Parizu so izbruhnili izgredi, do 16. ure pa je policija pridržala že 249 ljudi, ki so povzročali težave.

Premier Marjan Šarec je danes kot slavnostni govornik na prvomajskem srečanju na Ravnah na Koroškem ocenil, da prvi maj ni ideološki praznik, ampak pristen praznik ljudi dobre volje, ki se družijo, vsak dan delajo in ustvarjajo ter imajo radi svojo domovino. Za sindikalista Vilija Novaka pa je 1. maj simbol združevanja delavstva proti kapitalizmu.

Ob 1. maju, prazniku dela, ki se bo ponekod začel z budnicami, bodo tudi letos potekale številne prireditve, ki se jih bodo udeležili tudi najvišji predstavniki države. Sindikati sicer letos izpostavljajo problematiko delovnega časa.

Mnogi pravoslavni verniki po svetu in tudi pri nas danes praznujejo veliko noč, praznik vstajenja Jezusa Kristusa. Z osrednjim praznovanjem so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob. Praznovanje bo doseglo vrhunec ob današnjih dopoldanskih bogoslužjih.

Papež Frančišek je ob svojem godu, ki ga je praznoval včeraj, eni od ljudskih kuhinj v Rimu podaril velikansko čokoladno jajce. Kot je tvitnil tiskovni predstavnik Vatikana Alessandro Gisotti, je 20-kilogramsko čokoladno jajce prejel center za brezdomce na glavni rimski železniški postaji Termini.

Državni svet je z 21 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. DZ bo tako ponovno odločal o predlogu, da se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenuje v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Da bi bil zakon potrjen, bo tokrat potrebna absolutna poslanska večina.

Končujejo se velikonočni prazniki in na mejnih prehodih s Hrvaško se že pojavljajo čakalne dobe pri vstopu v Slovenijo. Trenutno najdlje čakajo osebna vozila na mejnem prehodu Gruškovje, in sicer eno uro in 15 minut, avtobusi pa eno uro. Čakalne dobe so tudi na mejnih prehodih Jelšane, Dragonja in Obrežje.

Papež Frančišek je danes v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu ob veliki noči dejal, da je z bolečino izvedel za eksplozije na Šrilanki, ki so prinesle "bolečino in žalost v nekatere cerkvene in druge kraje na Šrilanki". Dodal je, da moli za vse, ki trpijo zaradi dramatičnega dogodka, ki je terjal več kot 200 smrtnih žrtev.