Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru ob današnji veliki noči, ko zaradi epidemije novega koronavirusa ni bilo praznovanj po cerkvah, poudaril, da so obredi lepi, vendar niso sami na sebi velika noč. "Velika noč je Jezus Kristus, ki vstopi v moje življenje," je poudaril in dodal, da gre za praznik veselja nad življenjem.

Kristjani danes obeležujejo svoj največji praznik - veliko noč, spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih. Ker zaradi epidemije ne bo množičnega praznovanja po cerkvah, škofje vabijo k velikonočnemu zajtrku ob 8. uri na domovih in k spremljanju dopoldanskih maš na daljavo. Papež Frančišek pa bo opoldne v Vatikanu podelil blagoslov mestu in svetu.

Papež Frančišek je včeraj v baziliki svetega Petra v Vatikanu vodil obrede velikega petka, ko se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa je v pridigi povedal, da je pandemija novega koronavirusa človeštvo rešila privida vsemogočnosti in prinesla več solidarnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Evangeličanski cerkvi so včeraj potekala osrednja bogoslužja velikonočnih praznikov. Evangeličanski škof Leon Novak ga je vodil v Mariboru, ob tem pa opozoril na upanje, ki ga prinaša vstali Kristus. Njegovo trpljenje se sicer na veliki petek konča s smrtjo, a se v daljavi že pojavljajo prvi sončni žarki življenja, da vstane od mrtvih, je dejal.

Prva dama ZDA Melania Trump je naročila, naj se v sredo in četrtek otroški bolnišnici, zveznim agencijam in lokalnim trgovinam razpošlje 25.000 spominskih velikonočnih pirhov, ki bi jih sicer dobili udeleženci tradicionalnega otroškega kotaljenja jajc po trati Bele hiše ob veliki noči.

Pred verniki je praznovanje velike noči, ki je najpomembnejši praznik v Katoliški cerkvi. Običajno se praznuje v družinskem krogu in z obiskom cerkve, a bo ob epidemiji praznovanje potekalo drugače. Ob tem voditelji verskih skupnosti v Sloveniji pozivajo vernike, naj ostanejo doma in čas posvetijo osebni molitvi in branju verskih besedil.

Papež Frančišek je danes v Vatikanu daroval mašo na cvetno nedeljo, ki pa je zaradi pandemije novega koronavirusa potekala brez vernikov. V pridigi je dejal, da Jezus v teh težkih časih soočanja s pandemijo novega koronavirusa poziva k pogumu.

Kristjani danes obeležujejo cvetno nedeljo, s katero začenjajo neposredne priprave na veliko noč, ki bo čez teden dni. Tradicionalno na ta dan po cerkvah potekajo blagoslovi zelenja, česar pa letos zaradi epidemije koronavirusa ne bo. Vsi velikonočni obredi bodo letos potekali brez fizične navzočnosti vernikov.

Velikonočne slovesnosti bodo letos v Vatikanu zaradi pandemije covida-19 potekale precej drugače kot običajno. Papež Frančišek bo tako vse glavne velikonočne slovesnosti od cvetne nedelje do velike noči vodil v vatikanski baziliki svetega Petra brez vernikov. Tudi verniki bodo praznovali drugače, saj v večini držav velja omejitev gibanja.

Kristjani so v pričakovanju svojega največjega in najpomembnejšega praznika - velike noči. Osrednje dogajanje se bo začelo v četrtek in končalo v nedeljo, 12. aprila. Samo praznovanje bo močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, saj bodo verski obredi potekali brez navzočnosti vernikov. Odpadel bo tudi tradicionalni blagoslov jedi.

Na podlagi nedavno sprejetega zakona, ki pri obvladovanju epidemije koronavirusa omogoča začasni ali predčasni odpust zapornikov, je bila do zdaj kazen začasno prekinjena 68 zapornikom, 15 pa jih je bilo izpuščenih predčasno, je povedala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Pri vseh je bil narejen varnostni pregled, je dodala.

Iz Vatikana so danes sporočili, da bodo vse velikonočne slovesnosti zaradi koronavirusa potekale brez vernikov. Velika noč bo letos 12. aprila.

Pustne maske bodo po pustni soboti in nedelji na današnji pustni torek spet preplavile državo. Ponekod se bodo podale na karneval ali pustno povorko, nekatere večdnevne pustne prireditve pa se bodo sklenile s tradicionalnim pokopom pusta. Na tak način se bosta končala denimo jubilejno 60. Kurentovanje na Ptuju in tradicionalna laufarija v Cerknem.

Slovenska skupnost v Clevelandu je v pustnem tednu pripravila že 8. tradicionalno kurentovanje, ki se je v soboto sklenilo s parado mimo Slovenskega narodnega doma, med katero so kurenti ob živi glasbi, hrani in pijači preganjali zimo.

Ta konec tedna bo minil v znamenju pustnega praznovanja. V Sloveniji je tudi nekaj priimkov, ki spominjajo na pustni čas. Po podatkih Statističnega urada RS je v začetku lanskega leta v Sloveniji živelo 353 prebivalcev s priimkom Pust, 314 s priimkom Kurent in 37 s priimkom Krof.

Današnji dan bo namenjen romantičnim dušam. Valentinovo v obliki, ki smo jo prevzeli pred 30 leti iz zahodnoevropskih držav in ZDA, se namreč osredotoča na zaljubljence, ljubezenska sporočila in darila.

Na današnji tradicionalni slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije pri Bazovici so govorniki pozivali predvsem h končanju zanikanja povojnih zločinov. Za to se je že v nedeljo zavzel tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Včerajšnja proslava na predvečer kulturnega praznika je bila tudi letos prepletena s kritično mislijo o današnji družbi in položaju umetnosti v njej. Podala jo je predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, ki je na lastno vprašanje, ali imajo takšni govori kakšen učinek, tudi odgovorila - "Prav nič od tega."

Na današnji slovenski kulturni praznik se bodo po Sloveniji zvrstile večje in manjše prireditve v čast pesniku Francetu Prešernu in slovenski kulturi. Osrednja bo pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, veliko pozornosti pa bo namenjene dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili v petek.

Cankarjev dom bo nocoj gostil državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri bodo po tradiciji izpostavljeni letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta fotograf Stojan Kerbler ter baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek.