Revija Reporter
Slovenija

Evangeličanski škof Filo: Nekateri mislijo, da se odrešenje tudi danes da kupiti za denar

STA

29. okt. 2019 6:00

Deli na:

Evangeličanski škof Geza Filo.

Bobo

Evangeličanski škof Geza Filo je prepričan, da sta duh in nauk reformacije aktualna tudi danes, predvsem v smislu reform. "Predvsem se moramo vprašati, kako živimo ter ali je vse, kar nam je za denar na razpolago, koristno za nas in sočloveka," je dejal za STA. Po šestih letih vodenja Evangeličanske cerkve v Sloveniji je z opravljenim zadovoljen.

Evangeličanski škof je ob dnevu reformacije orisal vzroke za reformacijo in njene posledice. Kot je povedal, je reformacija, ki se je začela, ko je katoliški duhovnik Martin Luther 31. oktobra 1517 objavil 95 tez, zahtevala spremembe v takratni Katoliški cerkvi, ki se je oddaljila od čistega nauka, zapisanega v Svetem pismu. "Zahteval je razmislek o tem, ali je nauk, ki ga je učila takratna srednjeveška Cerkev, še pristen, in ali se po njem res živi. Vrhunec pri oddaljevanju od nauka Svetega pisma je bilo prodajanje odpustkov," pravi.

Novost Lutrovega nauka je po besedah Fila bila, da je znova odkril jedro učenja Svetega pisma, ki je odrešenje, "da Sveto pismo ni zgolj zbirka navodil, prepovedi in zapovedi, ampak primarno beseda obljube, in sicer obljube Odrešenika ter odrešenja po Božji milosti". "V modernem jeziku povedano gre pri reformaciji za ponovno odkritje evangelija in svobode duha vernega človeka," dodaja.

Klica po spremembah smo po besedah Fila v obdobju reformacije bili deležni tudi Slovenci, predvsem po zaslugi Primoža Trubarja in njegovih somišljenikov. Pojav reformacije v obliki reformacijskih načel je s Primožem Trubarjem in njegovimi ter njihovim delom tudi za Slovence pomenil prispevek k oblikovanju novega prostora za versko in družbeno življenje. Da bi se slovenski človek z Bogom lahko pogovarjal v razumljivem jeziku, so reformatorji začeli nabožne knjige prevajati in pisati v materinščini. S Katekizmom in Abecednikom, prevodom celotnega Svetega pisma in ostalimi knjigami smo Slovenci dobili temelje slovenskega knjižnega jezika in s tem se je porodila tudi naša naroda zavest," pravi.

Čeprav od začetkov reformacije mineva že več kot 500 let, je njen duh po mnenju Fila aktualen tudi danes: "Živimo v svetu, ko nekateri mislijo, da se odrešenje tudi danes da kupiti za denar, kar pa ni možno. Mnogo sodobnih izzivov nas tako tudi danes kliče k reformam. Dan reformacije je vedno znova priložnost, da se vprašamo, kako svoje prepričanje živimo v odnosu do nas samih in do sočloveka ter ali je vse, kar nam je dandanes za denar na razpolago, res koristno."

Evangeličanski škof opozarja, da se danes prepogosto pozablja na osnovne človekove vrednote, na odnos do življenja in do človeka. Kot izziv za človeka vidi tudi v vprašanjih njegovega "odnosa do sočloveka, okolja, migracij, sodelovanja med religijami, vzpostavitve miru, torej do stvarstva, kot nam je ljudem bilo zaupano".

Ko gre za vprašanje varstva okolja, sam izpostavlja "pogum mlade reformatorke", kot jo imenuje, Grete Thunberg, ki je svetovne voditelje nedavno na svoj način opozorila, da želimo živeti v bolj prijaznem svetu. Kot posebej aktualno vidi vprašanje migracij, kjer poudarja, da smo "ljudem, ki so zaradi vojnih žarišč prisiljeni zapustiti domove, seveda na nam možen in zmožen način dolžni pomagati". Na bojazni nekaterih, da bi z množičnimi migracijami prišlo do prevelikega vdora tujih kultur v naš način življenja, odgovarja, da so migracije že biblična realnost in ni dobro, da se danes na ta račun razraščajo razni populizmi". "V tem svetu ljudje različnih kultur pogosto bivajo skupaj. Sam pri tem čutim predvsem klic razvitemu svetu, da se zatrejo žarišča, ki množične migracije povzročajo," pravi. Ob tem pa dodaja, da razume tudi pomisleke, ali bi lahko Evropa brez ekonomskih in političnih posledic prenesla preveč množične migracije.

Ob tem ko kot eno od pomembnih nalog, ki čakajo človeka, izpostavlja ekumenski in medreligijski dialog, poudarja, da je sodelovanje Cerkve, ki jo vodi, dobro z vsemi verskimi skupnostmi v Sloveniji, posebej s katoliško. "Ravno letos obhajamo 20. obletnico podpisa Izjave o opravičenju, ki sta jo leta 1999 v nemškem Augsburgu podpisali Svetovna luteranska zveza in Katoliška cerkev. Leta 2017 je ob praznovanju 500-letnice v švedskem Lundu potekalo tudi spravno srečanje in bogoslužje, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki obeh Cerkva. Podpisan je bil tudi dokument Od konflikta do skupnosti. Oboje je lep dokaz, da sodelovanje je mogoče, če presežemo medsebojne zamere in predsodke," dodaja.

"Vidna edinost obeh Cerkva po 500 letih sicer še ni mogoča, saj so nekatere razlike še prevelike. Je pa podpis obeh omenjenih dokumentov pokazatelj, da so mogoči nadaljnji ekumenski pogovori in zbliževanje obeh Cerkva, da bo nekoč dosežena tudi vidna, oz. bolj vidna edinost," pravi evangeličanski škof. Ena od pomembnejših razlik med Katoliško in Evangeličansko cerkvijo je sicer tudi v tem, da se lahko evangeličanski duhovniki poročajo. Filo to vidi predvsem kot prednost in ne kot oviro duhovniku, ki mu preprečuje, da bi se lahko v polnosti posvetil duhovniški službi, kar menijo nekateri katoliški teologi. "Po mojem prepričanju je lahko zakonsko in družinsko življenje duhovniku zgolj v pomoč in obogatitev pri njegovem duhovniškem poslanstvu," je prepričan.

Filu se bo mandat za vodenje Evangeličanske cerkve v Sloveniji iztekel decembra, potem bo njeno vodenje prevzel murskosoboški duhovnik Leon Novak, ki so ga na nedavni sinodi v Murski Soboti izvolili za novega škofa. Filo, ki bo ohranil naziv zaslužnega škofa, ob izteku rednega šestletnega mandata upa, da bo njegov naslednik nadaljeval z zastavljenim delom in cilji: "Želim si, da bo slovenska Evangeličanska cerkev še naprej luteranska, demokratična in do vseh različnosti strpna Cerkev, ki je po zaslugi slovenskih reformatorjev globoko vpeta v slovensko versko, kulturno in narodno okolje."

Ob tem sicer priznava, da se tudi Evangeličanska cerkev enako kot vse ostale verske skupnosti srečuje z upadom vernikom. Rešitev sam vidi v tem, "da se sodobnemu človeku približa svežino evangelija". "Pomembno je, da mu ponudimo vso svežino evangelija v prostoru in času, v katerem živi. Pri tem ne smemo zgolj pridigati, pač pa moramo tudi pokazati, kako evangelij udejanjiti v vsakdanjem življenju," pravi.

Na koncu je ob dnevu reformacije poslal še sporočilo vsem Slovencem: "Naj bo dan reformacije priložnost, da se tako verujoči kot neverujoči vprašamo o trdnosti svojega prepričanja in se zamislimo o svobodi življenja, ki ga na njem gradimo."