Ameriški predsednik Donald Trump je pred četrtkovim praznikom dnevom zahvalnosti tradicionalno pomilostil dva purana, imenovana Kruh in Maslo, pri čemer je začel z Maslom, ki je zmagal v finalnem delu natečaja pred Kruhom. A pomiloščena sta bila oba. Tradicija sega v leto 1947, ko je to storil demokratski predsednik Harry Truman.

Prva dama ZDA Melania Trump je v ponedeljek uradno sprejela podarjeno božično drevo, ki so ga pripeljali iz Pensilvanije. V tekmi za čast, da podari jelko, je letos zmagal Larry Snyder, njegovo 5,6 metra visoko drevo pa bo postavljeno v Modro sobo Bele hiše. Drevo bodo krasili prostovoljci pod taktirko prve dame ZDA.

V številnih evropskih mestih pred božičem, ponekod že novembra, zadiši po kuhanem vinu, po ulicah se razlegajo božične pesmi, ljudje pa na stojnicah kupujejo darila. Božični sejmi privabljajo obiskovalce od blizu in daleč, trgovci in gostinci si manejo roke. Zaradi terorističnih napadov v preteklosti bodo letos ponekod poostrili varnostne ukrepe.

Britanski princ Harry in njegova žena Meghan božičnih praznikov letos ne bosta preživela z drugimi člani kraljeve družine, ampak z materjo vojvodinje sussekške Dorio Ragland, so sporočili iz kraljeve palače.

Vinogradniki in vinarji danes zaznamujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po Sloveniji postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

Vinarji in vinogradniki, z njimi pa tudi vsi ljubitelji žlahtne kapljice, bodo danes in v nedeljo obeležili martinovo, ki v vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Številne prireditve bodo zgoščene po vsej državi, največja pa bo na martinov dan v ponedeljek že tradicionalno v Mariboru.

Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem dnevu spomina na mrtve v spremstvu državne delegacije položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob ljubljanskem Kongresnem trgu. Polaganje venca so pospremile salve iz garde Slovenske vojske, zvok trobil policijskega orkestra in kvartet pevcev.

Na današnji dan spomina na mrtve se bodo številni odpravili na grobove bližnjih in se poklonili njihovemu spominu. Osrednja državna spominska slovesnost pa bo pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani, na kateri bo predsednik republike Borut Pahor v spremstvu državne delegacije položil venec.

Evangeličanski škof Geza Filo je v pridigi ob dnevu reformacije med drugim odgovoril na vprašanje, ki mu ga mediji ob tem prazniku zastavijo vsako leto: Ali danes potrebujemo še eno reformacijo. "Seveda jo," je dejal. Tudi v današnji družbi se kaže izkoriščanje in zloraba moči, ki sta pripeljali do reformacije v 16. stoletju, je pojasnil.

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Trubarja. Sredini osrednji proslavi danes sledita osrednje bogoslužje ob dnevu reformacije in prireditev v Rašici.

Evangeličanski škof Geza Filo je prepričan, da sta duh in nauk reformacije aktualna tudi danes, predvsem v smislu reform. "Predvsem se moramo vprašati, kako živimo ter ali je vse, kar nam je za denar na razpolago, koristno za nas in sočloveka," je dejal za STA. Po šestih letih vodenja Evangeličanske cerkve v Sloveniji je z opravljenim zadovoljen.

Predsednik vlade Marjan Šarec je na včerajšnji slovesnosti v Ajdovščini ob državnem prazniku, vrnitvi Primorske k matični domovini dejal, da so Primorci največji zgled. "Primorci ste največji vzor in zgled, kako se iz največje žalosti in trpljenja rodi veličastna zmaga in ljubezen do domovine," je poudaril.

Z osrednjo prireditvijo, ki jo pripravljajo primorske borčevske in veteranske organizacije v sodelovanju s primorskimi občinami, se bodo danes v Ajdovščini spomnili na vrnitev Primorske k matični domovini. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Marjan Šarec.

Včeraj zvečer so v Beltincih slovesno obeležili 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Premier Marjan Šarec je v govoru dejal, da je to priložnost za uveljavitev Prekmurja kot pokrajine, v kateri v razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki slovenskega in drugih narodov, ter da okrepimo, kar nas lahko povezuje.

Predsedniška palača je svoja vrata za obiskovalce odprla tudi danes, ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zbrane, med njimi Prekmurce, je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril pomen združitve Prekmurja z matico, se zahvalil najbolj zaslužnim za to ter dejal, da danes slavi vsa Slovenija.

Priključitev Prekmurja je bila prelomnega pomena za zaokroževanje slovenskega ozemlja, ki je na koncu, v letih 1990 in 1991, omogočilo Slovencem, da smo ustanovili samostojno državo. To pa je neprecenljivega pomena, je na slovesnosti ob beltinskem občinskem prazniku v čast priključitve Prekmurja poudaril predsednik republike Borut Pahor.

V Beltincih bo nocoj državna proslava ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec. Ob 17. uri bo v čast obletnice slovesna maša pred beltinsko cerkvijo, na njej pa bo ob koncu spregovoril tudi predsednik Borut Pahor.

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je danes v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah zbralo več tisoč ljudi. Na osrednji maši jih je nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je izpostavil pomen upanja, katerega vsebino razkriva tudi današnji praznik.

Katoliška Cerkev danes obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je največji cerkveni Marijin praznik in tudi dela prost dan. V cerkvah bodo potekala slavnostna bogoslužja, v večjih Marijinih svetiščih bodo maševali škofje. Na Brezjah, kjer se vsako leto zbere največ romarjev, bo maševal ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Iz Bele hiše so sporočili, da je prva dama ZDA Melania Trump že začela z načrtovanjem božične okrasitve sedeža ameriške vlade in domovanja predsednika ZDA. Sporočilo za javnost govori o okrasitvi "ljudske hiše", za kar potrebujejo prostovoljce. Prijavijo se lahko do 27. avgusta, do konca septembra pa bodo izvedeli, ali so izbrani.