Na veliko noč so davi po slovenskih cerkvah potekale vstajenjske procesije z mašami. Na njih so duhovniki naznanili, da je Jezus vstal od mrtvih, kar so zaznamovale slovesne velikonočne aleluje. Škofje so maše darovali v stolnicah, pri tem pa so v pridigah poudarili pomen vere in upanja v boju proti zlu, sovraštvu, krivici, nasilju in pesimizmu.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Slednjega bodo naznanile jutranje vstajenjske maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje bodo maše darovali v stolnicah, Papež pa bo bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.

Vera živi iz srečanja, je v velikonočni poslanici poudaril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in nadaljeval: "Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z njim." Dodal je, da mora odmevati voščilo: Kristus je vstal. Zares je vstal.

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.

Evangeličanski škof Geza Filo je včeraj popoldne vodil osrednje velikonočno bogoslužje Evangeličanske cerkve. Opozoril je, da danes prevladuje prepričanje, da nas lahko odrešijo le demokracija, tržno gospodarstvo, evro, socialna država, varstvo okolja in podobno. Vse to so nujno potrebne stvari, toda dejansko odrešitev prinaša vera, je dejal.

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.

Papež Frančišek je na včerajšnji veliki petek v rimskem Koloseju spremljal tradicionalni križev pot. Ob tem je vernikom in svetu sporočil, da se Cerkev "nenehno čuti napadeno od zunaj in znotraj", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Če so hren in pirhi v prehrani največkrat na mizi med velikonočnimi prazniki, pa je v Sloveniji nekaj takih prebivalcev, ki jih hren in pirhi spremljajo skozi vse leto. Priimek Hren namreč nosi 1440 prebivalcev Slovenije, Pirhov je medtem 76.

Slovenski škofje so dopoldne pred začetkom velikonočnega tridnevja darovali krizmene maše, na katerih duhovniki obnovijo duhovniške zaobljube. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je ob tem dotaknil tudi spolnih škandalov v Cerkvi ter dejal, da ve, kako bolijo tiste duhovnike, ki z njimi nimajo nič. Tem se je zahvalil za zvesto služenje Bogu.

Kristjani danes obeležujejo cvetno nedeljo, s katero začenjajo neposredno pripravo na veliko noč. Danes bodo po cerkvah med drugim potekali blagoslovi vejic oljk in drugega zelenja, ki ga verniki pogosto povežejo v butare. Papež Frančišek bo zelenje blagoslovil dopoldne na Trgu sv. Petra, kjer bo tudi daroval mašo.

Madžarski premier Viktor Orban je ob včerajšnjem nacionalnem prazniku pozval k boju za zaščito evropske krščanske kulture, saj po njegovem mnenju v Evropi drugače ne bo svobodnega življenja. Izrazil je prepričanje, da bo lahko ustavil propad Evrope in "da bo Evropa znova pripadala Evropejcem".

V sedmih tednih hindujskega verskega festivala Kumbh Mela se je v sotočju svetih rek na severu Indije ritualno okopalo rekordnih 230 milijonov vernikov, so sporočile oblasti. Danes, zadnji dan tega največjega verskega dogodka na svetu, pričakujejo, da bo to storilo še najmanj deset milijonov ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Premier Marjan Šarec je ob srečanju z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci v Kranju za razliko od predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja, ki je na četrtkovi državni proslavi ob kulturnem prazniku Slovenijo primerjal z Butalami, izbral spravljiv nagovor. Pozval je k sobivanju tako prebivalcev kot vseh segmentov družbe.

Pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš je ob današnjem kulturnem prazniku prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski književnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo. Odlikoval ga je predsednik republike Borut Pahor na že tradicionalnem dnevu odprtih vrat ob prazniku in ob tem sprejel še letošnje Prešernove nagrajence.

Proslava na predvečer kulturnega praznika je tudi tokrat postregla s prepletom kritične misli o družbi predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja in refleksije umetnosti, ki so jo v videih prispevali letošnji nagrajenci. Je slovenska družba odslikava Butal ali je zanjo še upanje?

Na današnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bodo oči ponovno uprte v slovensko kulturo. Zvrstilo se bo več manjših in večjih prireditev, nekatere med njimi so že tradicionalne. Velik del bo še vedno posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili v četrtek.

V vasi Vale de Salgueiro na severovzhodu Portugalske na svete tri kralje že generacije ohranjajo z zdravstvenega vidika dandanes precej problematičen običaj - poleg dud in bobnov si na ta krščanski praznik ob spodbudi staršev otroci prižgejo cigareto. Tako so v vasi, ki leži na nekdaj keltskem območju, svete tri kralje praznovali tudi tokrat.

Nizozemski varnostni organi so policijo obvestili o grožnjah z domnevnim napadom na pravoslavno cerkev v Ljubljani, kjer so verniki praznovali badnji dan. Takoj so začeli aktivnosti za preprečitev morebitnega napada. Kasneje pa so dobili dodatne informacije, da se nevarnost ne nanaša konkretno na Ljubljano, so sporočili s PU Ljubljana.

Konec božično-novoletnih praznikov je občutiti tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Na mejnih prehodih Starod in Obrežje vozniki osebnih vozil čakajo uro in pol, v Slovenski vasi uro in 20 minut, v Gruškovju uro in 15 minut, Metliki pol ure, Rigoncah in Zavrču pa 20 minut.

Prihod novega leta so po slovenskih krajih mnogi pričakali na praznovanjih na prostem. Največ se jih je tudi letos zbralo v prestolnici, kjer se je po prvih ocenah organizatorjev podobno kot lani zbralo okoli 50.000 ljudi, nebo pa je razsvetlil ognjemet. Živahno je bilo tudi v Kopru, kjer se je zbralo okoli 10.000 obiskovalcev.