»Gotovo sva se z Janšo na neki javni način razšla. Janša je bil razmeroma žaljiv do mene osebno, jaz pa sem molčal. No, nekaj stvari sem mu le zabrusil nazaj. Z Janšo se dolgo nisva srečala, moja žena Olga in Janševa žena Urška pa sta kljub vsemu ostali prijateljici še naprej. Lani sva se le srečala, po naključju, in si segla v roke. To se mi zdi zanimivo omeniti, ker sem v življenju že nekajkrat zavrnil rokovanje s kašno osebo in mi je za to danes zelo žal«, je še povedal Peter Jambrek v intervjuju za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv.
Jeseni 2011 je bilo med njima vladalo povsem drugačno ozračje, saj je Jambrek nagovoril k samostojnemu političnemu nastopu Gregorja Viranta, ki je pred volitvami ustanovil Državljansko listo. Ta solo akcija je prvaka SDS zelo razjezila, da je nekaterim naslovnikom poslal obvestilo o dosjeju slovenskega emigranta Leva Detele, v katerem lahko najdejo tudi človeka, ki je povzročil predvolilno zmedo v Sloveniji.
Nekaj dni pozneje, tik pred volitvami, je portal Požareport objavil dokumente, iz katerih izhaja, da je Detelo na Dunaju spremljal Jambrek, ki je bil registriran sodelavec SDV s tajnim imenom Vito. Dokumenti nosijo letnico 1966, ko naj bi bil Jambrek iz registriranega vira Udbe preimenovan v registriranega sodelavca. Vito naj bi »vohljal« na podlagi lastne iniciative in za plačilo, z Udbo pa naj bi sodeloval že leta 1964. Detelo je Udba spremljala pod psevdonimom Separatist.
Septembra 2015 je Jambrek v intervjuju za Reporter Janši vrnil: »Ivan Oman ima prav. Vodstvo SDS, kakršno je, je predvidljivo zagotovilo za prevlado in prihodnje zmage levice. Cesar je nag. Vsi to vemo.«
V intervjuju je bil Jambrek zelo kritičen do mandata Janševe vlade 2004-2008, ki ga je označil za neuspešnega, saj da desnici oz. pomladne strani ni prinesel ničesar: »Čeprav je bilo obdobje gospodarsko ugodno, ni bilo napredka na ključnih področjih medijske pluralnosti in profesionalnosti, tržnega gospodarstva in konkurenčnosti. NLB je ostala v lasti domače države. Država se ni umaknila iz gospodarstva, strategija lastninjenja prej socialističnih samoupravnih družb je ostala nedorečena in neizvedena. Reforme visokega šolstva, zdravstva, pokojninskega sistema in ostale so zastale. Za izgubljenim mandatom so sledile še izgubljene volitve. Zahodne demokracije poznajo mehanizma, kako se stranka ali koalicija ohrani pri življenju: vodstvo poražene strani samo odstopi, ker ve, da bo sicer odstopljeno.«
V ozadju se skrivajo mastni zaslužki iz koncesij za delovanje treh zasebnih fakultet v lasti Inštituta za ustavno ureditev in človekove pravice, katerega lastnik je Jambrek.
Novembra 2016 je Jambrek presenetil, ko se je pojavil kot gost kongresa NSI, kjer je udeležencem predstavil pobudo skupine pravnikov o prihodnosti EU, ki jo je pred tem predstavnik predsedniku države Borutu Pahorju. Pred kongresom NSI je o njej predaval na sestanku skupine Act Tank, ki se je je udeležil tudi Janša. Na vprašanje, ali sta se takrat z njim srečala, je piscu teh vrstic na kongresu NSI odgovoril: »Janša je sedel v prvi vrsti in poslušal, jaz pa sem stal in govoril.«
Kot je sam priznal v sobotnem intervjuju za Dnevnik, sta medtem zakopala bojni sekiri in zdaj spet plodno sodelujeta. V slogu romana 1984 Georga Orwella: »Oceanija sploh ni v vojni z Evrazijo. Oceanija je bila v vojni z Eastazijo. Evrazija je bila njen zaveznik.« Tako je bil pred časom Jambrek gost Nove24TV skupaj z Dimitrijem Ruplom, rektorjem Nove univerzi v Jambrekovi lasti, nazadnje pa je nastopil v oddaji Beremo te iste televizije.
Seveda Jambrekova podpora Janševi SDS oziroma njuna medsebojna sprava ni brez finančnih razlogov. V Reporterju smo pred pol leta pisali o domnevnih nezakonitostih, ki se dogajajo pri poslovanju Jambrekovih fakultet, povezanih v Novo univerzo, zaradi katerih so visokošolskega tajkuna zapustili najprej Rok Čeferin in Miha Pogačnik, nato pa še Tone Jerovšek, ter mu prodali svoje deleže.
V ozadju se skrivajo mastni zaslužki iz koncesij za delovanje treh zasebnih fakultet v lasti Inštituta za ustavno ureditev in človekove pravice, katerega lastnik je Jambrek. Fakulteta za državne študije (FDŠ) in Evropska pravna fakulteta (EPF) sta za visokošolsko izobraževanje do zdaj »obrnili« več kot 20 milijonov evrov javnega denarja, Inštitut pa je v zadnjih šestih letih prejel več kot dva milijona evrov prihodkov.
To javno financiranje bi se lahko ustavilo, če bi ministrstvo z zakonom uredilo podeljevanje in odvzem koncesije skladno z ugotovitvami računskega sodišča, saj Jambrekove fakultete že leta ne dosegajo kriterij po dvajset vpisanih študentov na študijsko smer. Če bi vlado prevzel Janša, naj bi Jambreku omogočil, da tak zakon ne bo nikoli sprejet in da bodo njegove fakultete še naprej brezskrbno črpale javni denar. Janša pa je vesel vsake predvolilne podpore, četudi ta prihaja od osebe, ki ji je očital sodelovanje z Udbo.