Janša: V nacionalnem interesu Slovenije je, da EU obstane

Zbor za republiko je danes na javni tribuni v ljubljanskem hotelu Slon z gosti spregovoril o prihodnosti Slovenije in Evropske unije. Govorci so si bili enotni, da je Evropa v krizi in na razpotju, vprašanje je, v kakšni obliki se bo ohranila.
                     
Na javni tribuni z naslovom "Sta Slovenije in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če - kako in kam?" so govorili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec Lojze Peterle (EPP), nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, pa Matej Avbelj, Peter Jambrek, Janko Kos, Igor Senčar in Andrej Umek. Tribuna je tako zbrala kar nekaj razpravljavcev, ki v preteklosti niso prizanašali s kritikami drug drugega.

"Slovenija je podprla usmeritev EU in klic k EU. Smo del EU, unija je naša domovina, zanjo smo odgovorni," je poudaril Senčar. "Zato smo zainteresirani za njeno dobrobit. Kako odgovoriti na izzive, kaj je glede na politične razmere mogoče storiti? Kako upravljati s politično močjo v EU in kako jo organizirati, da bo zagotovila kriterijem. Kaj je Evropa?" je nekaj iztočnic v uvodnem nagovoru izpostavil Senčar. »Slovenija se je z odločitvijo za osamosvojitev odločila tudi za vrnitev v Evropo. Dobrobit Slovenije je zato povezana z dobrobitjo Evropske unije.«

Kos je dejal, da smo Slovenci preživeli razpad treh večnacionalnih držav zaradi različnih razlogov. Življenje v teh državah se je dogajalo iz centra, o njej je odločala najmočnejša sila teh držav. "Bojimo se razpada evropske zveze, kar pomeni, da moramo pomisliti na to, da se EU reši čeri, ki povzročajo razpad," je uvodoma povedal Kos, ki meni, da je Evropa središče zahodne civilizacije. »Podlaga zahodne civilizacije je krščanstvo z judovskim substratom,« je pojasnil.

Peterle se je s Kosom strinjal, da je položaj, v katerem je EU, resen. "Ni vse v krizi, marsikaj deluje, ampak se o tem ne piše. Na področju znanja se dogajajo čudovite stvari. V krizi je nekaj bistvenih elementov. Zmanjkalo je smisla za skupno ali skupnost," meni evropski poslanec. Poudaril je, da okrog Evrope gori, mi pa se pogovarjamo o mehki poti reševanja.

"Že dolgo ne deluje bistveni element, nemško-francoski motor. Prišlo je do velike asimetrije med državama, ki dobiva vse več interpretacij. Zame je to eno bistvenih vprašanj - ali je kmalu mogoče zagnati ta motor? Ni pomembno vprašanje sprave, na prvem mestu je gospodarsko vprašanje. Franciji ne gre. Brexit ni glavni problem, tudi Trump ne," je med drugim povedal Peterle. Okrog Evrope gori, je posvaril in poudaril, da fragmentacija Evrope ni rešitev. »Veslati moramo v isto smer.« Politična dolžnost proevropskih sil je po njegovem preprečiti destruktivne sile. Pozval je tudi k spremembi miselnosti, saj »Bruselj ni bojišče, ampak nedokončano gradbišče«.

"Interes Slovenije je, da v EU, v kakršno smo vstopili, obstane. Vprašanje ni, ali se borimo za, postavljamo na noge neko novo EU, vprašanje je, ali lahko to obstoječo obdržimo. Z brexitom se je začela bitka za Evropo. Slovenci še nismo živeli v tako ugodnem obdobju," je začel Janša, ki je med glavnimi problemi EU navedel demografijo, strukturne razlike, radikalni islam, hladno vojne apetite Rusije in nedorasla politična elita, ki ima v rokah Evropo. Po njegovem je v nacionalnem interesu Slovenije je, da EU obstane.

Nadaljeval je, da je Evropa, kot jo poznamo, zaradi migracij začela razpadati leta 2015. Brexit je po njegovem mnenju katastrofa, saj s tem "Evropa postaja nemška Evropa". Janša svari, da lahko
nekaj terorističnih dejanj, ki jih z nobenimi varnostnimi ukrepi ni moč v celoti preprečiti, spremeni tok zgodovine v EU.

Rupel si želi, da Slovenija ne bi zapravila schengenskega sistema, pravi pa, da podlage evropskega življenja niso samoumevne, niso povsem sprejete. Vprašal se je, kako lahko na londonskem letališču obdelajo 200.000 potnikov, pri nas na mejnih prehodih pa vse traja in so ljudje nezadovoljni. "Evropska unija je v krizi," je prepričan Peterle. "Nad EU se pritožujejo tudi Slovenci, ki bi namesto s spravo raje nadaljevali s hladno vojno," je povedal in dodal, da so ljudje slabo izobraženi o Evropi in Evropski uniji, okrog teh vlada tudi slabo vzdušje. Obregnil se je tudi ob vladajočo opcijo v Sloveniji: »Naša oblast deluje, kot da še vedno živimo v času hladne vojne.«

Umek kot glavno težavo vidi, da v Evropi "ne spoštujemo dogovorjenega. To je glavni vir evropske nestabilnosti". Kriza EU je nastopila, ker se ne spoštuje dogovorjenega, je izpostavil. »Kdor krši dogovore, mora osebno odgovarjati.« Dejal je, da moderna evropska civilizacija temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, tega pa ni.

Evropska unija je postala priročno odlagališče za odlaganje nacionalnih problemov in dimna zavesa za zakrivanje domače nesposobnosti, je opozoril Avbelj. Žiga Turk je mnenja, da mora Evropska unija okrepiti svojo gospodarsko moč. »Njen morebiten razpad bi bil posledica nespoštovanja pravil,« pravi.

Jambrek meni, da je potrebno varovanje zunanjih meja EU privzdigniti na raven Unije v sodelovanju z državami članicami. Lovro Šturm se je ob tem vprašal: »Ali Dublinska uredba in pravila EU veljajo za vse primere, ali v primeru migrantov ne?«