Revija Reporter
Slovenija

Žiga Turk: Provocirajo na vse načine, pa se nič ne prime (INTERVJU)

Ivan Puc

29. maj. 2018 6:00

Deli na:

Žiga Turk

Mediaspeed

Za nekdanjega ministra profesorja dr. Žiga Turka so nedeljske volitve prelomne, ker so verjetno prve, ko je vprašanje ali bo tranzicija obrnila smer in se bomo začeli vračati k rdeči zvezdi, Titu, štafeti mladosti, SFRJ, neuvrščenim ... ali pa bo še naprej vsaj stala na mestu, kot v tem mandatu. Strinja se sicer z dr. Petrom Jambrekom, da je morda velika koalicija katastrofalna rešitev, a so vse druge rešitve še slabše.

Ni volitev, da bi za njih ne rekli, da so pomembne. Zakaj so te prelomne?

Volitve so prelomne v tem, ker so verjetno prve, ko je vprašanje ali bo tranzicija obrnila smer in se bomo začeli vračati k rdeči zvezdi, Titu, štafeti mladosti, SFRJ, neuvrščenim ... ali pa bo še naprej vsaj stala na mestu, kot v tem mandatu.

Je kampanja, ki se preveša v finale, kaj spremenila vašo opredelitev o naprednih in nazadnjaških silah? Kakšno razmerje med njimi se obeta glede na javnomnenjske raziskave?

Ne, ni ga spremenila. Nazadnjaško je vse tisto, kar nas vrača v čase prejšnjega režima. Upam, da napredne stranke osvojijo dovolj glasov, da bodo lahko blokirale spremembe ustave. Predvsem za NSi mislim, da še ni izčrpala potenciala za nagovarjanje zmernih volivcev, samo predsodkov o krščanski stranki se morajo znebiti.

Se v kampanji odpirajo teme, ki omogočajo razločevanje med evropsko normalnostjo in vrnitev v nekdanje čase samoupravnega socializma, neuvrščenosti …?

Ne eksplicitno, pri posamičnih vprašanjih pa se jasno vidi, kako nekateri ne sprejemajo socialno-tržnega gospodarstva, privatizacije, omejene države ipd. Na robu kampanje, pri mobilizaciji svojih volivcev, pa leve stranke naravnost tekmujejo, katera bo bolj zagledana v preteklost. 

Ni prvič, da stranka SDS vodi v anketah, potem pa jo v zadnjih dneh prehiti »antijanša« stranka? Nekateri menijo, da antijanša refleks tokrat ne prijema.

Težko rečem. Provocirajo na vse načine, pa se nič ne prime.

Komu pripisujete več možnosti, da gre naprej in se približa SDS? Lista Marjana Šarca ali SD?

Če bi bila to stranka Dejana Židana, bi ji dajal več možnosti. Stari in mladi mu preprečujejo, da bi stranko peljal v Pahorjevi smeri normalne evropske socialdemokracije, ki je nekoč imela 28 poslancev.

Ostajam prepričan, da SDS ne bo imela absolutne večine v vladi. Če bi do take vlade sploh prišlo, koalicijski partnerji ne bodo hoteli biti znotraj vlade preglasovani. 

A videti je, da SD konstantno izgublja podporo Socialnih demokratov …

Na levici je pač gneča. Desus, Združena levica, Levica, Socialni demokrati ... vsi se prehitevajo po levi.

V zadnji kolumni ste zapisali, da SDS tudi ne bo imela absolutne večine v vladi, če bi se zgodilo, da v vladi bo. Je vseeno kaj možnosti za to glede na vztrajanje primata SDS v anketah?

Ostajam prepričan, da SDS ne bo imela absolutne večine v vladi. Če bi do take vlade sploh prišlo, koalicijski partnerji ne bodo hoteli biti znotraj vlade preglasovani. 

Veliko analitikov meni, da SDS ne more dobiti novih volivcev, temveč le mobilizira že prepričane. To še velja?

S tem se precej strinjam. Veliko je neodločenih, so pa odločeni, da ne bodo glasovali za SDS.

»Pri predsednikih strank me ne bo zanimalo, kdo najboljše hvali svoj program in kdo bo razdelil največ evrov med ljudi, ampak kdo je državnik. Kdo ima lastnosti, ki so potrebne za sodelovanje v razvojni koaliciji, kdo je sposoben povezati več kot svoje somišljenike in koga drugi vidijo kot zaupanja vrednega partnerja,« ste zapisali v kolumni. Do kakšnih odgovorov na to vaše »zanimanje« ste do zdaj dokopali?

Ni voditelja, ki bi imel vse lastnosti potrebne za sodelovanje v veliko koaliciji. Vsakemu kaj manjka. Enemu zaupanje drugih, drugemu glasovi, tretjemu izkušnje, četrtemu avtonomija odločanja.

Kakšni so glede na potek kampanje obeti za veliko koalicijo, kot jo že kar dolgo zagovarjate?

Glasovi zanjo bodo. Katere stranke bodo pridobile največ novega zaupanja volivcev, se bo videlo. Pošteno bi bilo, da te stopijo skupaj. Lahko pa seveda vztrajajo na okopih med partizani in domobranci in zmagovalci naredijo koalicijo z luzerji.

Peter Jambrek pravi, da bi bila velika koalicija za katero se zavzemate, katastrofalna. Sprašuje se, kako boste vendar zmešali tako različni sestavini: politično opcijo, ki želi ohraniti državno lastnino kjerkoli in kadarkoli, ter opcijo, ki zahteva privatizacijo.  Velika koalicije za zanj obeta statusa quo. Dodaja sicer, da je sijajno, če bi se motil.

Dr. Jambrek ni povedal, katera rešitev bi bila pa boljša. Za pomladno koalicijo ne bo glasov. Za levičarsko bodo, ampak ne verjamem v tolažbo, češ, levica potrebuje samo še en mandat, da bodo ljudje končno prišli k pameti in ne bodo nikoli več glasovali za nobeno levo stranko. To spominja na pravljico o kislem grozdju. Status quo je, vsaj zame, boljši od vračanja v SFRJ. Velika koalicija je morda katastrofalna rešitev, vse druge rešitve so pa še slabše.