Šarec: Očitno pri zgodovini številni sedijo na ušesih

Šarec je v svojem nagovoru spomnil na pretresljive zgodovinske pripovedi. Dandanes pa smo že pozabili, kaj je to vojna in konflikti. "Očitno že tako dolgo živimo v miru, da si sploh ne predstavljamo, da so tudi danes po svetu še vedno vojne in taborišča," je opozoril Šarec. Strinja se s tržiškim županom Borutom Sajovicem, da se je treba tovrstnih dogodkov spominjati, sicer jih bodo morda morali naši najmlajši znova doživeti. "Tega pa ne smemo nikoli dopustiti," je poudaril premier.

Kot je dejal župan Sajovic, ga pogosto sprašujejo, do kdaj bodo še pripravljali slovesnosti pod Ljubeljem. "Moj odgovor je jasen - dokler bo treba, da se ve in ohrani, kdo je bil zaprt za bodečo žico, kdo je bos pozimi kopal predor in kdo je bil na drugi strani, toplo oblečen in nahranjen," je izpostavil.

"Kadar gre za zgodbo, ki naj se nikoli več ne ponovi, je ta spomin treba ohranjati. Očitno pa pri zgodovini številni sedijo na ušesih," je dejal župan in spomnil na Srebrenico pa tudi na nedavno potezo madžarske vlade. "Ljudem, ki zdaj rišejo zemljevid Evrope, do kam naj bi segala neka velika Ogrska, njim in njim podobnim sporočam, da kadar je bilo treba braniti, smo branili in tako bo tudi naprej," je izpostavil Sajovic.

Šarec pa je dodal, da je na takšne provokacije treba odgovarjati. "Vedno je boljša prva zamera kot pa zadnja, kajti če gredo stvari tako daleč, da pride do konflikta, je prepozno," je ocenil. Ob tem je dodal, da imamo radi vse države, smo pa proti posameznikom v državah, ki mislijo drugače. Kot je pojasnil, niso krivi narodi ampak politika, ki ne ve, kako bi rešila probleme, in se potem zateka v zatiranje drugih narodov.

"Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje. Bile so vojne, ampak vedno smo bili uspešni in vedno bomo tako tudi v bodoče," je dejal premier, ki je prepričan, da se je treba nehati prepirati zaradi politike in začeti sodelovati. "Slovenska politika, zlasti zunanja mora delovati enotno, potem tudi ne bo takšnih zemljevidov, pozivov k popisom prebivalstva in težnji k vrnitvi v neke stare, zdavnaj pozabljene čase, ki se jih spominjamo danes," je poudaril.

Šarec je pred slovesnostjo tako kot številne druge delegacije položil venec k spomeniku J'accuse - Obtožujem. Med nekaj sto zbranimi na slovesnosti pa so bili poleg nekdanjih taboriščnikov, njihovih svojcev in drugih tudi minister za obrambo Karl Erjavec in predstavniki nekaterih veleposlaništev, saj so bili v taborišču internirani pripadniki kar 13 narodov, največ Francozov.

Ljubelj, kjer so ostanki edinega koncentracijskega taborišča na Slovenskem, je simbolni kraj spomina na vse žrtve taborišč, ki dodaja k razumevanju zgodovinskega obdobja upora proti nacizmu in fašizmu, je pojasnila članica mednarodnega komiteja Mauthausen Monika Kokalj Kočevar.

V Mauthausnu in njegovih 49 podružnicah je bilo med vojno interniranih 200.000 ljudi in kar polovica jih je tam umrla, med njimi je bilo tudi več kot 4000 Slovencev, od katerih jih je skoraj 1800 v taborišču izgubilo življenje. Taborišče Ljubelj s severnim in južnim delom je bilo eno zunanjih taborišč Mauthausna, v njem pa je bilo okoli 1800 taboriščnikov, ki so gradili ljubeljski predor. Najmanj 34 taboriščnikov je pri tem umrlo.