Slovenska ljudska stranka je kot Trnuljčica, ki jo že deset let poskušajo obuditi od mrtvih. Stranke ni uspelo vrniti v parlament ne Francu Bogoviču, ne Marku Zidanšku in tudi ne Marjanu Podobniku, ki se je oktobra 2018 vrnil na politično prizorišče.

Pogoji za izvedbo seje DZ, na kateri bi obravnavali akt o odreditvi parlamentarne preiskave o delovanju podjetij v slovenski energetiki, ki sta ga vložila opozicijski SDS in NSi, niso izpolnjeni, je včeraj poudarila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Kot pravi, ima zahteva za preiskavo takšne nepravilnosti, da jo je nujno treba popraviti.

Ankete še vedno kažejo, da bo morebitna Logarjeva stranka največ volivcev jemala SDS in NSI, toda po volitvah Logar ne bo imel druge možnosti, kot da podpre četrto Janševo vlado.

NSi je v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložila novelo kazenskega zakonika, s katerim predlaga, da bi bili mladostniki za hujša kazniva dejanja kaznovani z zaporno kaznijo. V NSi so se za tak predlog odločili zaradi nedavnih dogodkov, povezanih z romskimi vprašanji, je na novinarski konferenci povedala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.

V NSi so se ob obletnici smrti spomnili svojega prvega predsednika Andreja Bajuka, ki je umrl 16. avgusta 2011 v 68. letu starosti. Bajuk je bil tudi nekdanji predsednik vlade in finančni minister.

Prvak NSi Matej Tonin se je na včerajšnjo mašo na Brezjah odpravil peš – že dva dni prej. Skupaj 58 kilometrov je prehodil v družbi soproge Marjete in prijateljev, med katerimi je bil tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Saj ni res, pa je! Janez Janša ne nasprotuje kandidaturi Tomaža Vesela za komisarja. Dan pred sejo državnozborskega odbora za zadeve EU je nekdanjega predsednika računskega sodišča največja opozicijska stranka gostila v svojih prostorih na Trstenjakovi, kjer jim je predstavil svojo kandidaturo. Ozračje je bilo neverjetno prijateljsko.

Nekdanji evropski poslanec in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ne podpira vnovične kandidature Mateja Tonina za predsednika NSI. Prav tako meni, da bi morala stranka preklicati sklep, da ne bodo več sodelovali v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša.

NSi ponosno stopa po svoji poti in gradi svojo politiko, tako bo tudi v bodoče, zatrjuje podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič. Meni, da jim bo cilj doseči deset odstotkov na volitvah v DZ uspel s sedanjim predsednikom Matejem Toninom. "Takšne vlade si Slovenija ne zasluži več in jo tudi težko preživi," pa je strnila kritike vladi Roberta Goloba.

Splošna razprava v državnem zboru o romski problematiki in nasilju v šolah vendarle bo. Potem ko je poslanska skupina NSI prejšnji teden predstavila paket sprememb zakona o osnovni šoli in sveženj zakonov za boljšo integracijo romskega prebivalstva, so podpise prispevali tudi trije poslanci SD in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek.

Po začetku parlamentarnih počitnic si poslanci nabirajo novih moči na dopustu. Najbolj aktivni so v največji opozicijski stranki, kjer so se kot vsako leto zbrali na poletnem taboru v Bovcu. Tisti z najboljšo kondicijo so minuli konec tedna skupaj s prvakom Janezom Janšo spet osvojili Triglav.

Mala drama še pri kolesarstvu oz. olimpijskih igrah! Kadrovski vrtiljaki niso samo v politiki, so tudi npr. v športu, kolesarstvu; a ne pri kolesarjih, saj ti samo »garajo« in se dokazujejo z rezultati, ampak pri onih ob njih in za njimi. Najboljši seveda lahko odločijo, kje bodo in kje ne bodo tekmovali, o drugih odločajo njihovi selektorji, in zakulisja v športu so zagotovo prav tako močna kot v politiki.

Prejšnji teden je vodja poslanske skupine NSI Janez Cigler Kralj predstavil paket sprememb zakona o osnovni šoli, s katerim bi se zoperstavili medvrstniškemu nasilju in omogočili boljšo integracijo romskega prebivalstva. Za splošno razpravo v državnem zboru potrebujejo najmanj deset poslanskih podpisov, zato so se za sodelovanje obrnili na SDS, ki pa jih je zavrnila.

Če vsaj v teh vročih poletnih tednih med koalicijskimi partnericami vlada sožitje, pa je nekaj več nestabilnosti v opoziciji. Za SDS smo se že navadili, da telenovela Logar gre po svoje traja in traja, pa se nič ne zgodi, v Novi Sloveniji se očitno pripravljajo samo še na naslednji kongres.

»V osnutku Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta RS (NEPN) je predvsem veliko dobrih želja, malo pa je realnih ciljev, ki bi jih do leta 2030 lahko dosegli. Evropa je spoznala, da mora iti v revizijo zelenega prehoda, Slovenija pa še vedno vztraja na zgrešenih predpostavkah, kjer bodo pod krinko zelenega prehoda največjo ceno plačali ljudje in gospodarstvo,« je kritičen poslanec NSi in predsednik KNJF Jernej Vrtovec.

Tisti na oblasti se še kar tolažijo, da sta še dve leti do volitev in da se v drugem polčasu lahko še marsikaj zgodi. Onim drugim v opoziciji pa so rezultati volitev v Evropski parlament dali krila in so že začeli z evidentiranjem kandidatov za državnozborske volitve.

Ljudmila Novak na vprašanje ali je dobro, modro, za stranko kot tako, da je predsednik NSi-ja šel v Evropski parlament oziroma na volitve in bil izvoljen

Skupina poslancev opozicijskih strank SDS in NSi je danes na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor sprejel 4. junija. Koaliciji med drugim očitajo, da je pri sprejemanju sklepa vlade o priznanju Palestine kršila ustavo in poslovnik DZ.

Po izidih volitev v Evropski parlament ni več bistveno vprašanje, ali sta Anže Logar in Janez Janša dogovorjena. Dober rezultat, ki ga je dosegel nosilec liste SLS Peter Gregorčič, je bil najboljši test, da je prostor tudi za novo sredinsko, urbano, liberalno stranko, ne da bi se na prihodnjih volitvah v državni zbor ogrozila relativna zmaga SDS.

Po veliki zmagi SDS na evropskih volitvah se je zožil politični prostor za predsednika Platforme sodelovanja Anžeta Logarja, saj se mu prvak Janez Janša ne bo umaknil z vrha stranke, poleg tega je s statutarnimi spremembami pripravil načrt za njegovo odstranitev.