Janez Janša, prvak SDS, o dogajanju v Novi Sloveniji pod patronatom glavnega tajnika NSI Roberta Ilca

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

Po političnem preobratu v NSI je vse manj možnosti za sredinski blok, ki bi ga sestavljali stranka Vladimirja Prebiliča, NSI in Demokrati Anžeta Logarja. Prebilič je na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nastop na državnozborskih volitvah z novo stranko, omenil, da se mora NSI najprej konsolidirati, nato bodo videli, ali lahko z njo sodelujejo.

Prvak NSi Matej Tonin na jesenskem kongresu stranke ne bo znova kandidiral za vodenje stranke. Kdo vse se bo potegoval za mesto predsednika NSi, v stranki ne komentirajo. Na svetu stranke pa je bilo izraženo večinsko stališče, da je NSi ob naslednjih volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim lahko uresniči svoj program, je dejal Tonin.

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Prvo vprašanje vsake kampanje je (koalicijsko) povezovanje: kdo bi s kom in kdo s kom nikakor ne bi šel v španovijo – tudi pred volitvami. Predsednik SDS Janez Janša se je na kongresu stranke, ki mu je potrdil že deseti mandat, tem nenehnim poizvedovanjem leto pred volitvami izognil: SDS bo do takrat gradila samo koalicijo z volivci. Le še mi sami – Sinn Féin, kot temu pravijo Irci.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

Predsednik SD Matjaž Han po volitvah pričakuje boljši rezultat za svojo stranko, predvsem pa si želi, da bi naslednja levosredinska vlada zgradila most do desne sredine. Meni, da bi morale pri pogovorih o pomembnih temah sodelovati vse stranke. Do mandata sedanje vlade je kritičen. Po njegovem je bila napaka, da so razveljavili dohodninsko reformo, ki jo je sprejela Janševa vlada, saj je bolj razbremenila delo. Prav tako je bila po njegovem napaka večja obremenitev espejev. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bo rezultat referenduma vplival na slovensko politiko, v kakšnih odnosih je s prvakom SDS Janezom Janšo in kdo bo po njegovem po volitvah sestavljal vlado.

DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.

Zmagu Jelinčiču in vidnim članom SDS ni do pregona njihovega nekdanjega političnega sopotnika Teodorja Goznikarja, ki jim je pred leti grozil po pošti. Pri pregonu pa vztraja prvak NSi Matej Tonin, ki pravi, da je nujno treba raziskati ozadje in izvedeti, zakaj je Goznikar pošiljal grozilna pisma.

Na dva momenta bi radi opozorili, ki v referendumskih debatah nista bila (dovolj) izpostavljena. Najprej, SDS ne bo pozvalo ljudstva na volišča o sprejeti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

Samo Uhan, sociolog in profesor na FDV, o pravem uspehu referenduma o dodatkih k pokojninam za umetnike

Po nedeljskem referendumu politiko zaposlujejo analize izida glasovanja, pogledi pa so uprti tudi že v prihodnje volitve. Prvak NSi Matej Tonin vztraja, da njegove stranke v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša ne bo, ta odgovarja z vabilo članom NSi v SDS. Na drugi strani političnega pola pogovore o sodelovanju nadaljujeta Levica in Vesna.

Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so po referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, vložili interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko. Očitki so sicer širši, med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev ter sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve.

Janša je imel težavo, ker ni našel teme, ki bi mobilizirala ljudi – uspeh referenduma o dodatkih k pokojninam za zaslužne umetnike je zato vprašljiv. Kakšne so lahko posledice referenduma, kaj pomenijo spremembe na čelu SLS, se obeta zamenjava na vrhu Nove Slovenije in kakšen vpliv na slovensko politiko imajo kapitalska združenja in prostozidarske lože? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar je pred letom in pol izpeljal temeljito čistko na Domovini in ob tem rohnel nad lopovi, ki so mu menda pokradli denar. Od takrat je v Domovino vložil še dodatna sredstva, nanj pa se je nalepila nova skupinica oportunistov, ki ga podžigajo, da denar zapravlja za nove medijske projekte. Kako dolgo bo trajalo, preden bo Štrancar ugotovil, da ga tudi njegovi novi prijatelji lupijo?

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.