Ja, sramota. In vsi obiskovalci z vabili so morali čez dvojni rentgen. Leta 1991 ni bilo nobenih ograj, čeprav smo bili praktično v vojni, vojašnice polne jugosoldateske, v zraku pa Migi. Kljub temu je bil takrat trg poln navdušenih Slovencev – in nobenega incidenta,« se je po proslavi ob dnevu državnosti prvak SDS Janez Janša na omrežju X odzval na zapis državljana, ki je vsako leto lahko prišel na proslavo brez vabila, letos pa mu je bilo to onemogočeno.

Neizključujoči Janez Janša

Nevabljeni so letos ostali celo za dvema ograjama na Kongresnem trgu, kjer je potekala osrednja državna proslava ob dnevu državnosti. Ker je bil najavljen protest, so se organizatorji iz vladnega urada za komuniciranje zbali morebitnih incidentov med samo proslavo. Nekaj ur pred tem je namreč na istem trgu potekal protestni shod proti oboroževanju in članstvu Slovenije v Natu, toda do proslave so se protestniki že razšli.

Primož Lavre

Drugače je bilo leta 2021, ko so se protestniki zoper takratno Janševo vlado s Prešernovega trga odpravili proti prizorišču osrednje državne proslave na Trgu republike ter tam žvižgali in trobili, da so jih slišali tudi gostje proslave. Tudi letos je bilo izza ograj slišati nekaj žvižgov, ko se je po rdeči preprogi sprehodil državni vrh. Najbolj goreč med gledalci je glasno komentiral dogajanje. »Tinčika! Roberto!« je vpil, ko sta na prizorišče prišla predsednik vlade Robert Golob s svojo partnerko Tino Gaber.

Ko sta se objemala z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, pa je dodal: »Zoki, lopov!« Tudi prvak opozicije se ni mogel izogniti komentarjem. Komentator iz ljudstva izza ograje bi najraje videl, da bi topovske salve, ki so jih v čast dneva državnosti streljali z Ljubljanskega gradu, zadele »Janeza«, pa tudi druge goste prireditve.

Janša je že lani nehal bojkotirati osrednjo proslavo ob dnevu državnosti, saj se pred bližajočimi se volitvami skuša predstavljati kot neizključujoč politik. Dolga leta je organiziral svoje alternativne proslave, kadar je bila na oblasti levosredinska opcija. Podobno je med njegovo zadnjo vlado ravnala tudi takratna opozicija, njeni veljaki so se raje udeležili alternativne proslave, ki so jo nedaleč stran organizirali protestniki.

Bobo

Prvak SDS je na proslavo prišel s svojo ženo Urško Bačovnik Janša, dodelili pa so jima sedeža v tretji vrsti, zraven nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Mateja Acceta in za ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, ki je sedela v drugi vrsti. Pred njo, v prvi vrsti, je sedela Tina Gaber in ob njej premier Robert Golob.

Blizu Prevolnikove sta v drugi vrsti sedela tudi pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar, ki sta se z Janšo in njegovo soprogo ob prihodu rokovala. Predhodnica Katičeve Dominika Švarc Pipan je, kot je znano, v času predvolilne kampanje leta 2022 zavrnila rokovanje z Janšo. Poklukar očitno Janši ne zameri, da ga njegova poslanska skupina skuša vnovič interpelirati.

Malo ministrov, še manj poslancev

Ob premierju Golobu sta sedela prvi soprog Aleš Musar in predsednica Nataša Pirc Musar, ob njej pa predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je na proslavo prišla brez svojega novega partnerja Bora Zuljana, kitarista skupine Šank rock. Slednji je pred tem v intervjuju za Svet24 izjavil, da se morata ves čas dotikati: »Na proslavah in različnih prireditvah mi Urška vedno položi roko na nogo ali pa me poboža po roki, jaz prav tako njo.«

Primož Lavre

Naprej od nje je sedel predsednik državnega sveta Marko Lotrič s svojo ženo, na drugi strani naprej od premierja Goloba in njegove partnerke pa predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin s svojo ženo Katjušo Čeferin, nato predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević s partnerko Tino Brecelj. V prvi vrsti sta sedela tudi bivša predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, vendar na povsem različnih koncih. Opaziti je bilo, da med seboj sploh nista komunicirala, celo rokovala se nista, ko je Türk s svojo ženo šel mimo Kučana. Ob prvem predsedniku je sedel ljubljanski župan Janković, medtem ko prejšnjega predsednika Boruta Pahorja ni bilo na proslavi, saj je (bil) službeno na Kitajskem.

Med ministri smo še opazili Franca Propsa (javna uprava), Igorja Papiča (visoko šolstvo in znanost), Vinka Logaja (izobraževanje), Jožeta Novaka (naravni viri in prostor), Luka Mesca (delo in sociala) in Asto Vrečko (kultura), ki je tudi koordinatorica Levice. Prvaka SD in gospodarskega ministra Matjaža Hana nismo videli. Prav tako je med prvaki strank manjkal Matej Tonin, ki je po napovedanem umiku z vrha stranke NSI s svojo družino odpotoval na počitnice na enega od kvarnerskih otokov. Poslanci NSI so bili raje na lokalnih proslavah v svojih volilnih okrajih, prav tako tudi večina poslancev SDS.

Primož Lavre

Poleg Janše smo opazili le Alenko Jeraj in Andreja Hoivika. Prišel pa je Anže Logar, prvak Demokratov, kateremu je ob prihodu vljudnostno stisnil roko njegov donedavni predsednik Janša. Med poslanci Svobode smo opazili vodjo poslanske skupine Natašo Avšič Bogovič, ki je sedela ob Janševi soprogi, Tamaro Kozlovič, Miroslava Gregoriča in Lenarta Žavbija, slednji se je gibal v bližini Kučana in Jankovića.

Med poslanci SD pa smo videli Soniboja Knežaka in Predraga Bakovića. Prišla je tudi samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek in se največ družila z evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem, ki je prejšnji teden napovedal vstop v državno politiko s svojo stranko. Nedaleč stran pa sta bila Urša Zgojznik in Uroš Macerl, sopredsednica in sopredsednik stranke Vesna, na listi katere je bil Prebilič izvoljen v evropski parlament.

Primož Lavre

Pirc Musarjeva kritizirala Janšo in Goloba

Zanimivo bo videti, koga od aktualnega političnega vrha naslednje leto ne bomo videli na proslavi, saj bodo volitve po napovedih marca ali aprila. Osrednja govornica na proslavi, predsednica republike Nataša Pirc Musar, je med govorom ošvrknila tako vlado kot opozicijo. Med drugim je opozorila na neupoštevanje uveljavljene ljudske volje, izražene na referendumu, na katerem se je več kot 70 odstotkov volivcev izreklo za uvedbo preferenčnega glasu. Zavzela se je za vlaganje v boljšo obrambno sposobnost, s čimer je najbolj kritizirala Levico, ki temu nasprotuje.

Vladajoči koaliciji je namenila očitke o strankokraciji: »Praksa izbire kadrov po načelu, da ni pomembno, kdo je, samo da je naš, je bila med ljudmi v Sloveniji že davno opažena in razumljena kot problem.« Ob tem je merila na nasprotovanja vladajoče koalicije za guvernerja Banke Slovenija, ki vztraja pri svoji kandidatki Saši Jazbec, medtem ko je kandidatki za varuhinjo človekovih pravic nasprotovala opozicija, zato ni dobila potrebne dvotretjinske večine.

Primož Lavre

Prvaku SDS pa je bilo najbrž namenjeno njeno opozarjanje na »čedalje agresivnejše javno prizadevanje za diskreditacijo pravosodja in drugih institucij pravne države«, kar vodi v brezvladje, radikalne ukrepe in avtokratsko vodenje držav, kar je v preteklosti vodilo tudi v fašizem in nacizem: »Med prepoznavnimi simptomi so kult nezmotljivega vodje, nestrpnost do vsakršne drugačnosti, preganjanje manjšin, intelektualcev, podrejanje univerz, prirejanje volitev na podlagi dezinformacij … Vse to so dobro znani simptomi avtokratskega vodenja in ne smemo si zatiskati oči pred takimi čedalje očitnejšimi težavami – tudi v Evropi.«

Tretji akter

Predsedničine kritike aktualne politike so zanimive zlasti zaradi tega, ker bomo po poletnih počitnicah dokaj hitro vstopili v obdobje predvolilne kampanje. Znano je sicer, da odnosi med predsednico Pirc Musarjevo in premierjem Golobom niso najboljši. Ni pa znano, ali bo pred volitvami podprla kakšno novo alternativo vladi in opoziciji. Glede na zadnje dogajanje se zdi, da bo prvi predsednik Kučan, ki je Pirc Musarjevo podprl pred predsedniškimi volitvami, pred državnozborskimi volitvami stavil na aktualnega premierja Goloba, ki mu tudi ankete med strankami leve sredine najbolje kažejo.

Primož Lavre

Po drugi strani pa v slovenski politični prostor vstopa Prebilič s podobno kritiko kot Pirc Musarjeva. Evropski poslanec se predstavlja kot alternativa sedanji vladi in opoziciji. »Spodkopavajo se temeljni postulati demokracije, kot je pravna država, pravosodje pa se imenuje s krivosodjem. Dovolj je tega, da se relativizira vlogo protikorupcijske komisije in da se, po domače rečeno, čez ramo vrže integriteto odločevalcev v naši državi,« je Janšo in Goloba kritiziral na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal ustanovitev svoje stranke in nastop na državnozborskih volitvah.

Dodal je še, da z Janšo ne bi šel v koalicijo, zadržke pa bi imel tudi do Goloba, če bi KPK ugotovila kršitev integritete v postopkih, ki zoper njega potekajo. Prebilič sicer nasprotuje tudi povečevanju proračunskih sredstev za obrambo, kjer pa vladajoča politika uživa podporo predsednice Pirc Musarjeve.

Primož Lavre

Prebilič bo svojo stranko ustanovil 18. oktobra, takrat bo predstavil tudi svojo ekipo in program. Za zdaj ne uživa podpore »stricev iz ozadja«, zlasti Kučan se boji drobljenja glasov na levi strani. Tudi v javnosti nima tolikšne podpore, kot sta jo pred prejšnjimi volitvami imela Miro Cerar in Robert Golob. Lahko pa računa na okoli desetino volivcev, ki ga je volila na predsedniških in nato na evropskih volitvah. Toda razmere v notranji politiki so nepredvidljive in ob morebitnem padcu priljubljenosti največje vladne stranke se lahko njeni volivci preselijo k Prebiliču.

Bolj ko se bodo bližale volitve, ostrejša bo opozicija. Pravzaprav ima vladna koalicija težave že v lastnih vrstah, saj SD in Levica nasprotujeta povečevanju sredstev za obrambo na pet odstotkov BDP v naslednjih desetih letih (na seji vlade so bili njuni ministri sicer tiho), Levica je tudi formalno že zahtevala referendum o povečevanju sredstev za obrambo, kar zahteva tudi njen nekdanji član Miha Kordiš s podpisi več kot 5000 svojih podpornikov. Poleg tega Delavska koalicija, kot se imenuje skupina sindikatov in levih nevladnih organizacij, zahteva referendum o pokojninski reformi.

Primož Lavre

Ob vsem tem je pričakovati, da bo svoj lonček pristavil tudi Janša, ki si želi pred volitvami čim bolj oslabiti vladno koalicijo, zlasti pa največjo vladno stranko. Najtežje je seveda Levici, saj je Kordiš napovedal ustanovitev svoje socialistične stranke, ki ji lahko vzame toliko glasov, da izpade iz parlamenta. Vprašanje je seveda, koliko lahko pri tem Levici pomaga skupna lista z zunajparlamentarno Vesno, od katere se dokončno poslavlja Prebilič, ki sicer nikoli ni bil njen član.

Janšev puč v NSI

Še pred Prebiličevo stranko pa bodo 13. septembra novega predsednika izvolili v NSI, saj se Matej Tonin poslavlja z njenega vrha. »Če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno smer,« je razložil svoje razloge za umik. Pred tem je svet stranke sprejel sklep, da bo šla NSI po volitvah v koalicijo z vsakomer, s katerim lahko uresniči svoj program, to pomeni tudi z Janšo, s katerim so pred tem zavračali sodelovanje. Podobno so pred meseci izničili sklepe o podpori ustavnim spremembam, ki niso bili pogodu Janši.

Primož Lavre

»Bilo je jasno, kaj se bo zgodilo. Na enak način so tisti, ki so postavili Ljudmilo Novak, tudi njo odstavili, in zdaj se je enako zgodilo z Matejem Toninom. Dokler bo NSI vodil Robert Ilc (glavni tajnik stranke, op. p.), se bo s to stranko dogajalo enako kot v preteklih letih,« je dogajanje v NSI za medije pred prihodom na proslavo komentiral Janša, ki je že pred tem napovedal, da NSI ne bo šla na volitve s Toninom. Takrat je tudi pokazal naklonjenost do Jerneja Vrtovca, če bi ta prevzel vodstvo stranke. Vrtovec sicer tako kot vodja poslanske skupine NSI Janez Cigler Kralj uživa tudi Toninovo podporo za naslednjega predsednika stranke.

Tako si je Janša spet uspel podrediti NSI, verjeti je, da mu tudi Anže Logar ne bo delal težav, če bo po volitvah sestavljal vlado, SLS pa se bo najbrž priključila skupni listi z NSI ali SDS, da ne bo prišlo do drobljenja glasov na desnici. Sredinski blok (SD, Prebilič, Logar, NSI) je pravzaprav že mrtev, saj se mu je najprej odpovedal SD, zdaj, ko je NSI šla v desno, pa še Prebilič, ki prednost daje levosredinski vladi. Seveda bo na koncu volitev vse odvisno od tega, katere stranke bodo vstopile v državni zbor in koliko poslancev bo dobila leva oziroma desna stran.