Ni problem, da si želi vsaka opozicija zrušiti vlado in nato priti sama na oblast, v demokraciji je to povsem legitimno. Ko gre za vprašanje nacionalne varnosti, pa obstaja vendarle neka meja, preko katere politiki, ki se imajo za državnike, nikoli ne gredo. Janez Janša je na tisti »črni petek« v parlamentu šel čez to mejo, za piko na i pa je naslednji dan, na »črno soboto«, svojo Urško namesto na veselico Modrijanov peljal še v Zagreb na koncert kontroverznega Thompsona. Dejanji, vsekakor nevredni klenega slovenskega domoljuba in osamosvojitelja.

Janše ne koga drugega iz največje opozicijske stranke tudi naslednji petek ni bilo na sestanek k predsedniku vlade. Da bi po tednu dni, ko so se politično pregrete glave že nekoliko ohladile, stopili korak nazaj in presekali referendumski gordijski vozel. Janša je s sinovi raje šel plezat v hribe, saj se je politično zaplezal.

Njegov napad je namreč takoj odbil premier Golob s šokantno najavo še enega referenduma o tem, ali naj bo Slovenija še naprej v Natu. Toda Golob v nasprotju z Janšo, ki je dal poslanske glasove za referendum Levice o oboroževanju (pravzaprav o Natu!), vendarle svoje grožnje potem ni spremenil v referendumski predlog in ga dal na glasovanje v državni zbor.

Tudi ko gre za vprašanja nacionalne varnosti, se Janša po novem ne pogovarja več na skupnih sestankih predsednikov vseh parlamentarnih strank. Kakšno do države neodgovorno početje! V Butalah so bogovi še enkrat padli na glavo. Na eni strani je Golob prepričal prav vse poslance Gibanja Svoboda, tudi nekaj rusofilov med njimi, da so glasovali proti referendumu o oboroževanju, na drugi strani je Janša po SDS in politični podružnici NSI zagotovil prav vse poslanske glasove za referendumski predlog stranke Levica, ki ima že od začetka v svojem programu izstop Slovenije iz Nata.

Podobno kot nesrečni Andrej Hoivik je tudi Žan Mahnič samo »kanonfuter« za prvega generala SDS, ki lepo iz ozadja v politične bitke pošilja svoje mlade vojščake.

Minuli petek se je v parlamentu politična godlja vendarle razpletla, da v jeseni ne bo ne referenduma o oboroževanju ne o Natu. Pred odhodom na počitnice je večina poslancev tokrat le glasovala s trezno glavo. Za kako nevarno igro je pri teh referendumih šlo, se večina domačih politikantov z Janšo vred najbrž sploh ni v celoti zavedala. Kaj bi v teh varnostno zelo nevarnih časih lahko pomenil morebiten izstop ene od članic iz severnoatlantskega zavezništva. Kako bi se zločinska Putinova kamarila v Kremlju režala na račun »koristnih idiotov« iz najbolj zahodne slovanske države.

Če po tem poletnem referendumskem viharju v kozarcu vode potegnemo črto, kdo je največ politično pridobil oz. izgubil, je slika jasna. Janez Janša se je še enkrat zaplezal, kot največji politični profiter iz te referendumske zgodbe pa je izšel Robert Golob, ki je še utrdil svoj vpliv v poslanski skupini Gibanja Svoboda, od koder izvira njegova politična moč.

Najboljši indikator, da se je Janši politikantska igra pri referendumih o Natu tokrat ni izšla, je zadnji javni izpad njegovega poslanca Žana Mahniča, ki je pozval k množičnemu oboroževanju in včlanitvi v strelska društva z namenom pridobitve orožja. Gre za načrtno početje, da bi z novo politično provokacijo takoj preusmerili javno pozornost na neko drugo temo. Podobno kot nesrečni Andrej Hoivik je tudi Žan Mahnič samo »kanonfuter« za prvega generala SDS, ki lepo iz ozadja v politične bitke pošilja svoje mlade vojščake. Po novem (spet) tudi poslance Nove Slovenije. Sestrske stranke, katere krstni boter je bil, ko jo je pred 25 leti ustanovil pokojni Andrej Bajuk.

Janši pa se dobrih sedem mesecev pred državnozborskimi volitvami zapleta še na eni politični fronti. Potem ko mu je s političnim pritiskom in intrigami uspelo sestopiti Mateja Tonina z vrha Nove Slovenije, je policija podala kazenske ovadbe zoper štiri poslance NSI; poleg Tonina še Janeza Žaklja, Jožeta Horvata in Jerneja Vrtovca zaradi domnevne zlorabe pooblastil, ko so kot člani Knovsa šli na generalno policijsko upravo preverjat, ali tam prisluškujejo več posameznikom iz njihovega politično-bizniserskega omrežja. Tonin pa je nato svoje strankarske kolege nepooblaščeno obvestil, da jim policija ne prisluškuje.

Pri tej zadevi ne gre za politični umor NSI, kot se s teorijami zarote zdaj poskuša izviti odhajajoči predsednik krščanskih demokratov, prej je to politični samomor Mateja Tonina. Posledice pa bodo najbrž tudi za NSI, ki lahko spet izpade iz parlamenta, Janša pa ostane brez koalicijskega partnerja.