»O tem koraku sem premišljevala že nekaj časa in odločitev sem sprejela po tehtnem razmisleku,« je o svojem izstopu iz Gibanja Svoboda napisala nekdanja podpredsednica stranke in predsedniška kandidatka Marta Kos. Med razlogi je navedla tudi konflikt glede notranje ministrice Tatjane Bobnar.

Nesojena predsednica države Marta Kos je dobila novo službo. Po novem bo delala za bruseljsko izpostavo švedskega podjetja Kreabs, ene vodilnih svetovnih družb za "strateško komuniciranje".

Gibanje Svoboda je na četrtkovi seji sveta soglasno podprlo kandidaturo evropskega poslanca Milana Brgleza za predsednika države. Pred tem se je Brglez odpovedal vsem funkcijam v stranki SD, kjer je bil predsednik konference (sveta stranke) in kandidat za njenega podpredsednika. Prav tako je odstopil tudi z vrha Šahovske zveze in Akademije za družbeno odgovornost. Če bo izvoljen za predsednika države, bo zamrznil tudi članstvo v SD, kjer je leta 2018 pristal po sporu s takratnim predsednikom SMC Mirom Cerarjem.

Je mogoče, da gre v zadevi kandidatka Gibanja Svoboda za dobro premišljeno igro šefov koalicije? Njen končni izid je bila zamenjava Marte Kos z Milanom Brglezom.

Marta Kos je odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda, so za STA potrdili v stranki. Kosova je v odstopni izjavi, ki jo je pridobila STA, med drugim zapisala, da je njeno življenje po odstopu od predsedniške kandidature dobilo nove usmeritve, zaradi katerih podpredsedniškim dolžnosti ne bo mogla posvetiti "dovolj časa in predanosti". Za TV Slovenija je Kos dejala, da je odstopila iz osebnih razlogov, saj da se je znova preselila v Švico.

Oddaja Tarča na TV Slovenija, ki jo vodi Erika Žnidaršič, se je večkrat znašla pod političnimi pritiski in očitki o politični nepristranskosti, toda držo raziskovalnih novinarjev v tej oddaji smo na Reporterju vedno podpirali.

Nataša Pirc Musar ima po odstopu Marte Kos od kandidature nekoliko večjo podporo za predsednico države, je pokazala najnovejša javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana. Če je pred dvema tednoma uživala približno 26-odstotno podporo, je ta zdaj pri okoli 31 odstotkih. Podpora Anžetu Logarju medtem ostaja pri 23 odstotkih.

Vest o smrti Iva Hvalice me je presenetila, že lani mi je sicer povedal, da je bil v bolnišnici, vendar konec junija, ko sem ga prosil za politični komentar, je bil povsem v stari formi. Tako se je slišalo, napravila sva živahen kratek pogovor. Takorekoč do zadnjega diha je ostala parlamentarec – retorik torej.

Po odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico republike je izvršni odbor Gibanja Svoboda včeraj sklenil, da na predsedniških volitvah ne bodo ponudili drugega kandidata. Po besedah predsednika Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba se bo svet stranke v 14 dneh odločil, katerega od preostalih predsedniških kandidatov bodo podprli.

Iz Gibanja Svoboda so sporočili, da je njihova podpredsednica Marta Kos odstopila od kandidature za predsednico. O nadaljnjih korakih bodo organi stranke razpravljali o prihodnjih dneh.

Predsedniška kandidatka Marta Kos se je pred dvema letoma v skrivnostnih okoliščinah poslovila z veleposlaniškega položaja v Bernu.

Javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana, še vedno kaže, da imata največ podpore za predsednika države Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Za Pirc Musarjevo bi tako glasovalo 26,1 odstotka vprašanih, za Logarja pa 23,4 odstotka. Sledi jima Marta Kos s 14,1 odstotka.

Čaka nas burna politična jesen volitev in referendumov, politika bo še naprej na visokih obratih. Novi premier Robert Golob se še utrjuje na oblasti, na drugi strani se novi/stari lider opozicije Janez Janša še vedno ni sprijaznil s porazom na aprilskih volitvah.

Jaka Šoba o zadnjih javnomnenjskih raziskavah o kandidatih za predsednika republike

Predsedniška kandidatka dr. Nataša Pirc Musar je v intervjuju za Reporter zavrnila oznake, da bi bila z možem Alešem Musarjem privatizerja. V moževe posle se ni nikoli vpletala. Pojasnjuje, na kakšne načine je že dolgo vključena v mednarodno politiko. Razložila je tudi, zakaj bi slovenski predsednik lahko imel več pristojnosti.

Smo že v avgustu, v katerem začnejo teči roki za volilna opravila za jesenske volitve predsednika republike. Na levosredinskem polu se dogaja »notranji boj« med Marto Kos in Natašo Pirc Musar, pri SDS Janša napoveduje zmago Anžeta Logarja, v NSi in SD pa glede svojih kandidatov še niso odločeni.

Marta Kos, kandidatka za predsednico države

Na stavnicah za predsedniške volitve trenutno najbolje kotira vsestranska pravnica, nekdanja novinarka in stevardesa Nataša Pirc Musar. Čeprav mi je eden najboljših poznavalcev medijev dejal, da bo še pokalo, tega zaenkrat ni videti. Novinarji pridno objavljajo vse, kar Nataša reče, pa čeprav je še tako neskončno neumno. Njen najbolj epic stavek, ki ga je minule dni izrekla za Delo je: “V življenju ne dobimo vsega na krožniku.” Seveda ne, razen, če nam krožnik servira največji pidovski tajkun Darko Horvat, pri katerem je bila Nataša zaposlena.

Za Borutom Pahorjem se nam bo še kolcalo. Zadnjih deset let je Slovenija imela predsednika republike, ki si je resnično prizadeval biti predsednik vseh Slovencev, tako levih kot desnih. Ker ni hotel biti moralna avtoriteta in se je bolj ali manj spretno izogibal opredeljevanju pri najbolj vročih ideoloških temah, je bil pogosto tarča bolj z leve kot desne.

Nekdanjo veleposlanico v Nemčije in Švici in podpredsednico Gibanja Svoboda so televizijska soočanje presenetila na poročnem potovanju. »Nisem imela srca, da bi za naju tako pomemben dogodek še enkrat prestavila. Izjemni odzivi ljudi kažejo, da to še kako razumejo,« je dejala v pogovoru.