»Imamo super kandidatko,« je pred prihodom na sejo vlade, na kateri za kandidatko za evropsko komisarko potrdili Marto Kos, izjavil premier Robert Golob. V petek je sprejel odstop prejšnjega kandidata Tomaža Vesela, ki ga predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ni hotela uvrstiti na listo komisarskih kandidatov, ki jih bo v sredo predstavila evropskim poslancem.
Von der Leynova je prejšnji teden kot ključno merilo pri sestavljanju komisije izpostavila politično kompetentnost kandidatov, kar po njenem izpolnjujejo nekdanji premierji, ministri, namestniki ministrov, visoki diplomati in visoki uradniki EU. Zastavlja se vprašanje, ali ta merila izpolnjuje Marta Kos, ki je bila veleposlanica v Nemčiji in Švici.
Za veleposlanico v Berlinu je bila imenovana kot nekarierna diplomatka leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek, štiri leta pozneje (v času vlade Mira Cerarja) pa je prevzela veleposlaništvo v Bernu, ki ga je zapustila eno leto predčasno, leta 2020, v času tretje Janševe vlade, kot je sama navedla zaradi drugačnih pogledov na vodenje veleposlaništva in zunanje politike.
Očitki o mobingu nad podrejenimi
Potrdila pa je tudi, da je njen odstop povezan tudi z izrednim nadzorom njenega veleposlaništva v Bernu. Dnevnik je takrat poročal, da je bil od konca maja do sredine junija proti veleposlanici Kosovi uveden štiritedenski izredni nadzor, ki ga je vodil diplomatski nadzornik Andrej Grasselli. Na ministrstvu za zunanje zadeve so časniku potrdili, da so preverjali očitke zaposlenih o neprimernem vodenju veleposlaništva, ki se vlečejo tudi od njenega veleposlaništva v Berlinu. Konkretne ugotovitve niso prišle v javnost, saj so poročilo skrili pred javnostjo.
»MZZ je ugotovilo, da v zahtevanem poročilu obstajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov...,« so nam takrat na ministrstvu, ki ga je vodil Anže Logar, zavrnili vpogled v poročilo. »V konkretnem primeru gre za podatke, ki se v večini primerov nanašajo na podrobna stanja medosebnih odnosov, počutje, čustvena stanja itd.,« so še zapisali. Ministrstvo je ugotovilo, »da se v zahtevanem dokumentu nahajajo tudi podatki, ki so bili zapisani v zvezi z notranjim delovanjem organa, in bi njihovo razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju organa«. Poleg tega »poročilo vsebuje podatke o načinu pretoka informacij oz. komunikacij med osebjem veleposlaništva ter določene pomanjkljivosti v kadrovski sestavi, zato bi razkritje teh pomanjkljivosti lahko pomenilo varnostno tveganje ali zmanjšalo ugled v državi sprejemnici, ter posledično povzročilo motnje pri delovanju veleposlaništva.«
Po naših virih so takrat uslužbenci veleposlanici Kosovi očitali mobing nad sodelavci tako na veleposlaništvu v Bernu kot pred tem v Berlinu. Kot smo slišali, naj bi veleposlaništvi vodila s trdo roko, na podrejene naj bi pogosto vpila, jih poniževala, ščuvala enega proti drugim, nadzirala njihovo zasebno življenje in jim prepovedala medsebojno druženje. Zaradi nemogočih razmer naj bi se z veleposlaništva predčasno poslovili dve uslužbenki (diplomatki), prva v Berlinu, druga pa v Bernu.
Marta Kos: Uslužbenci povzročili finančno škodo
Ko smo o tem v Reporterju pisali v času pred predsedniškimi volitvami, kjer je bila sprva nominirana kot predsedniška kandidatka Gibanja Svoboda, je Kosova vse očitke zavrnila: »V vseh letih mojega veleposlaniškega dela sem za svoje delo vedno dobila najvišjo, odlično oceno. Redni diplomatski nadzor na veleposlaništvu v Berlinu ni ugotovil nobenih nepravilnosti o mojem vodenju veleposlaništva. Očitkov o mobingu ne poznam. V Bernu je bil opravljen izredni delni nadzor, razlog za to je bila pritožba ene od sodelavk, ker je pri svojem delu čutila preveliko obremenitev. Pritožila se je tudi na mojo oceno njenega dela. Pritožbena komisija Ministrstva za zunanje zadeve je mojo oceno v celoti potrdila. Glavni očitek v sklepih poročila je bil, da sem do sodelavcev preveč zahtevna in da moram pri ambicioznih ciljih, ki sem si jih zastavila za veleposlaništvo v Bernu, upoštevati sposobnosti in obremenitve sodelavcev. Nadzor je potekal v času, ko je bil minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar.«
Kot smo slišali, naj bi veleposlaništvi vodila s trdo roko, na podrejene naj bi pogosto vpila, jih poniževala, ščuvala enega proti drugim, nadzirala njihovo zasebno življenje in jim prepovedala medsebojno druženje. Zaradi nemogočih razmer naj bi se z veleposlaništva predčasno poslovili dve uslužbenki (diplomatki), prva v Berlinu, druga pa v Bernu.
Pojasnila je tudi, zakaj sta uslužbenki zapustili veleposlaništvi: »Sodelavka v Berlinu je zaprosila za premestitev zaradi bolezni, sodelavka v Bernu ni bila usposobljena za vodenje pisarne, kljub pozivu se ni naučila uporabljati računalniških orodij, poleg tega smo zaradi njenega nevestnega dela dvakrat utrpeli finančno škodo. Ko je ugotovila, da nalogam ni kos, je dala odpoved.«
Zatrdila je še, da njej niso nikoli očitali finančnih nepravilnosti med vodenjem veleposlaništev: »Sem pa jaz pri treh zaposlenih v Bernu ugotovila naslednje: Prvi si je protizakonito prisvojil varščino od službenega stanovanja; druga, zgoraj že omenjena vodja pisarne je zaradi malomarnosti pri delu povzročila za skoraj 2.000 frankov škode. Tretji zaposleni ni pravilno zaračunaval konzularnih taks oziroma si je prisvojil denar. Kam točno je šel denar, ne vemo, saj Ministrstvo za zunanje zadeve kljub mojim pozivom ni ukrepalo.«
Oddahnili so se, ko ni postala zunanja ministrica
Kot je znano, je pozneje Kosova odstopila od predsedniške kandidature, saj ji je Golob odpovedal podporo. Eden od razlogov je bila nizka javna podpora, ki je bila tudi posledica njene neprimerne kampanje. Med drugim je takrat, namesto da bi se posvetila obiskom na terenu, odpotovala na poročno potovanje s švicarskim možem Henrijem Getazom. Drugi razlog pa naj bi bil, da premierju ni hotela pojasniti očitkov o domnevnem šikaniranju uslužbencev na veleposlaništvih.
Kosova se je politično izpostavila tik pred volitvami leta 2020, ko je postala podpredsednica Gibanja Svobode in je zadnji teden kampanje nadomeščala za kovidom zbolelega predsednika Goloba. Nekaj časa se je omenjala tudi kot možna kandidatka za zunanjo ministrico, a je ta funkcija pripadla takratni predsednici SD Tanji Fajon. Nekateri so se takrat oddahnili, saj so se bali morebitnega maščevanja nad ljudmi, s katerimi naj bi se znašla v sporih kot veleposlanica v Berlinu in Bernu.
Po izstopu iz tekme za predsednico države so se njeni odnosi z Golobom ohladili. Najprej je odstopila kot podpredsednica stranke, nato še iz Gibanja Svoboda. Po odhodu nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar je izjavila, da to ni več njena stranka. Pred evropskimi volitvami so se odnosi med Kosovo in Golobom očitno izboljšali, saj ji je premier ponudil hkratno kandidaturo za nosilko strankine evropske liste in za komisarko, a ga je zavrnila. Zdaj je končno prišel njen čas.