Kmetijska ministrica in predsednica DeSUS Aleksandra Pivec pojasnjuje, da je stroške nastanitve zase in za svoja sinova med junijskim gostovanjem na Krasu plačala sama. Če bo treba, bo račun pokazala pristojnim institucijam, je dodala. Še prejšnji četrtek se Pivčeva ob gostovanju v oddaji 24ur zvečer na POP TV razburila zaradi vprašanja, če je na obisku plačala vse račune. Dejala je, da je šlo za obisk zasebne narave, zato je ni treba spraševati, kaj je počela na tem obisku na praznični dan: "Javnost me nima pravice spraševati, kaj sem počela v zasebnem času."

Kako pomembna je prehranska samooskrba, se je izkazalo ob nedavni pandemiji koronavirusa, ko so bile nekatere poti v dobavni verigi motene oziroma celo prekinjene. Tovrstne krize so seveda zgolj eden od faktorjev, ki vplivajo na varnost naših prehranskih sistemov.

Vremensko gledano sta Slovenijo v prvi polovici letošnjega leta prizadeli dve anomaliji, ki sta hitro sledili ena drugi: najprej daljše sušno obdobje, nato pa junij z marsikje nadpovprečnimi količinami padavin. Vse to je stresno za kmetijske rastline in ima negativne učinke na pridelavo, je za STA izpostavila agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Slovenski hmeljarji pričakujejo, da jim bodo na pomoč pri delu v hmeljiščih kmalu priskočili romunski delavci. Avtobusi, ki bi te delavce pripeljali iz Romunije, so že pripravljeni, na pristojnih ministrstvih pa potekajo še zadnja usklajevanja, je včeraj za STA povedal predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset.

Potem ko je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pred kratkim pozvala na pomoč pridelovalcem hmelja, sadja in zelenjave, ki so ostali brez tujih sezonskih delavcev, je včeraj začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delov v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Prav ta znesek pa je sprožil burne odzive.

Pridelovalci hmelja, sadja in zelenjave, ki so letos doslej ostali brez večjega števila tujih sezonskih delavcev, si še naprej prizadevajo pridobiti delovno silo za spomladanska opravila. Nekaj stikov z interesenti, ki so se javili na poziv kmetijskega ministrstva, so imeli, še vedno pa si predvsem poskušajo pomagati sami.

Velik del Slovenije, razen Primorske, so to noč zajele temperature pod ničlo in dodatno prizadele predvsem sadjarje. Še tisto, kar je ostalo po minulih treh tednih spopadanja s pozebo, "je današnje jutro najverjetneje vzelo", je za STA dejala Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije.

Temperature pod ničlo so konec marca in v aprilu prizadele sadno drevje domala po vsej Sloveniji. Bolj točne ocene posledic letošnje pozebe, ki še lahko nastopi do sredine maja, bodo znane konec junija. Samopreskrba s sadjem bo letos dodatno okrnjena, sadjarska stroka pa opozarja, da je panoga zaradi ujm v zadnjem desetletju že precej izčrpana.

V kmetijstvu prihaja čas intenzivnega sezonskega dela, za katera kmetje in kmetijska podjetja potrebujejo pomoč. Ker zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa tuji delavci zaenkrat ne bodo prišli, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec poziva k domači pomoči pri tovrstnem delu - študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence.

Med izjemami, za katere ne velja prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev, bodo od petka vrtnarije, drevesnice in cvetličarne ter gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, hišah oz. stanovanjih, pri izvajanju katerih ni stika s potrošniki. Čas za nakupe v živilskih prodajalnah za ranljive skupine ostaja med 8. in 10. uro.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to v čim večji možni meri izkoristijo. "Vrtnarite! Tudi z zdravimi domačimi pridelki z naših vrtov boste prispevali k premagovanju trenutne krize," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ne vidi razlogov za nezadovoljstvo kmetijske zbornice in sindikata, ki sta javno opozorila na po njunem mnenju pomanjkljive protikrizne ukrepe zaradi koronavirusa. Ministrica je za STA dejala, da so ukrepi še v pripravi in so prav zato vse deležnike pozvali, da sodelujejo pri njihovi pripravi.

Sindikat kmetov Slovenije je danes vlado pozval k razmisleku o enakopravnosti predlaganih ukrepov, ki jih je pripravila za kmetijski sektor. Ker v skupini za pripravo protikoronskih ukrepov ni predstavnika agrarnih ekonomistov, pozivajo, naj jo dopolni agrarni ekonomist Stane Kavčič.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec zagotavlja, da je v Sloveniji osnovnih živil dovolj za nekaj mesecev. Razmere dnevno spremljajo. Če bi se pojavile težave pri kakšni od dobaviteljskih poti, pa so že pripravili rezervne scenarije in tečejo vsi postopki, da bi lahko začeli z dobavo teh izdelkov iz drugih držav.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v luči epidemije koronavirusa pripravilo priporočila za ravnanje s hrano oz. živili, ki jih te dni kupujemo v trgovini. Predvsem opozarjajo, da je treba vzdrževati visoko stopnjo higiene.

Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je dobila zeleno luč na današnji predstavitvi pred odborom DZ za kmetijstvo. Podprlo jo je 11 poslancev, pet jih je bilo proti.

Preskrba s prehranskimi izdelki v Sloveniji v tem trenutku ni motena, niti ni ogrožena, je zagotovila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Aleksandra Pivec. Je pa potrošnike pozvala, naj izbirajo slovenske izdelke. Zaradi karantene v Italiji so se sicer težave pojavile pri izvozu slovenskega mleka.

Skladno z zakonom o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave je bilo od konca junija do danes iz narave odvzetih 172 medvedov in 11 volkov. Letos je bilo zaenkrat zaradi teh zveri zabeleženih 22 škodnih dogodkov na drobnici, govedu in kopitarjih, so za STA povedali na okoljskem ministrstvu.

V Sloveniji so 1. decembra lani na kmetijskih gospodarstvih redili okoli 240.000 prašičev, kar je najmanj po letu 1991 in 19.000 manj kot pred letom dni. Drugačna je slika pri govedu, saj so na kmetijah redili približno 483.000 glav goveda ali približno odstotek oz. 6000 glav več kot v letu 2018, je sporočil državni statistični urad.

Države vzhodne Afrike, ki so jih že prizadele suša in katastrofalne poplave, sedaj ogrožajo številne kobilice. Strokovnjaki so posvarili, da bi to lahko imelo uničujoče posledice za regijo. Gosti oblaki požrešnih kobilic se širijo vse od Etiopije in Somalije do Kenije.