Slovenski hmeljarji in kmetje bi za obiranje pridelka raje imeli Romune in Bosance kot pa Slovence

Pridelovalec hmelja in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset je za STA povedal, da so na novo v zadnjih dneh dobili pomoč s strani delavcev, ki so se javili na poziv, ki so ga sami objavili na družbenih omrežjih. "V sredo je prišlo 34 ljudi, od tega je samo eden z zavoda za zaposlovanje, ostali so delavci, ki so sicer zaposleni, a trenutno zaradi zaprtih vrtcev in podjetij na čakanju," je povedal Oset.

Njihova pomoč je v tem času, ko hmeljarji hitijo z napeljevanjem vrvic in hmelja, zelo dobrodošla, a Oset opozarja, da so ti delavci začasna rešitev, saj se bodo vsi v določenem času vrnili v svoje službe.

Še naprej si prizadevajo tudi za to, da bi iz Romunije organizirali prevoze sicer že stalnih ekip sezonskih delavcev. Če jim to ne uspe, se Oset boji, da jim jih bodo prevzeli pridelovalci iz Nemčije. Oset opaža, da se zadeve premikajo na bolje in upa, da jim bo uspelo. Ko bodo prišli v Slovenijo, bodo delavci morali teden dni počakati v karanteni.

Trenutno je po njegovih podatkih v Sloveniji v hmeljiščih že okoli 400 tujih sezonskih delavcev, še okoli 380 do 400 jih potrebujejo za nadaljnja dela. Nekaj teh so doslej nadomestili domači delavci.

Glede delavcev, ki bi bili napoteni s strani kmetijskega ministrstva, Oset za zdaj nima konkretnih podatkov. So pa pomoč hmeljarjem po njegovih besedah že napovedali v Pivovarni Union. Od tam naj bi zaposleni prišli pomagat v hmeljišča prihodnji konec tedna dva dni, pridružili naj bi se jim tudi nekateri športniki.

S težavami pri zagotavljanju sezonske delovne sile se soočajo tudi na Kmetiji Jarkovič v Brodu v Podbočju v Občini Krško, ki ima približno 8,5 hektarja nasajenih jagod, ukvarja pa se tudi z zelenjadarstvom.

Igor Jarkovič je za STA povedal, da so od delavcev, ki so se javili na poziv ministrstva, dobili nekaj telefonskih klicev, sicer predvsem iz oddaljenejših krajev po državi. Za zdaj še ne vedo, kako bodo omenjeno težavo rešili. "V nekaj dneh bo jasno, kaj se bo zgodilo," je dejal.

Z domačimi delavci imajo sicer slabe izkušnje, predvsem zaradi njihove nezanesljivosti in neusposobljenosti, hkrati pa menijo, da vsakodnevna vožnja iz raznih krajev in regij po državi med epidemijo novega koronavirusa ni dobra rešitev.

Bolje bi bilo, če bi tistih približno 70 že usposobljenih sezonskih delavcev, ki jih potrebujejo, kot običajno prišlo iz BiH, je prepričan. Ti bi ob prihodu v Slovenijo teden dni ostali v karanteni, potem bi jih še enkrat testirali in če ne bi bili okuženi, bi jih nastanili v bližini delovišča, ki ga nato ne bi zapuščali. Tako bi tudi omejili možnost prenosa morebitne okužbe, je opozoril.

Jarkovič je še ocenil, da imajo podobne težave in pomisleke tudi drugi pridelovalci jagod ter zelenjadarji na Dolenjskem in v Posavju.

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je v sredo povedala, da se je na njihov poziv za pomoč kmetom pri sezonskih opravilih v zgolj štirih dneh odzvalo že skoraj 400 ljudi. "Imamo prve odzive zavoda za zaposlovanje, da so prve pogodbe že sklenjene in so prve napotitve že stekle," je med drugim povedala Pivčeva in dodala, da so tako na hmeljiščih, kjer se s sezonskimi deli trenutno najbolj mudi, že dobili prvo pomoč.

Na poziv se je od 10. marca do včeraj odzvalo skoraj 450 ljudi, med njimi študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni ter zaposleni, ki bi želeli pomagati, so včeraj sporočili z ministrstva. Med iskalci sicer poleg hmeljarjev iz Savinjske doline prevladujejo pridelovalci jagodičja iz Posavja ter vrtnarji in pridelovalci zelenjave z različnih območij.