Opoldne bo pred poslopjem parlamenta v Ljubljani drugi protestni shod kmetov v zadnjem mesecu dni. Predstavniki kmetijskih organizacij pričakujejo udeležbo iz vse Slovenije, nekateri kmetje bodo pred DZ prispeli tudi s traktorji.

Dober kilometer iz vasi Solčava na panoramski cesti je do ekološke turistične kmetije Ramšak treba zaviti pri mostu v smeri sever proti Podolševi. Zdi se, da so na koncu vrha hriba, a pot vodi še naprej, čeprav se tam za mnoge ustavi.

Tako hiter odhod predstavnikov kmetov s pogajanj z vlado daje po mnenju premierja Roberta Goloba misliti, da je morda zadaj kak drug interes, in to političen. Premier je napovedal tudi vnovično proučitev odločitve o odvzemu zveri iz narave.

Več kmetijskih organizacij je pred današnjim protestom predstavilo osem zahtev, ki jih bodo predali vladi. Med drugim pozivajo, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Na srečanje z vladno stranjo bodo čakali 10 dni, nato bodo proteste stopnjevali. Opozorilni shod bodo sicer po več lokacijah po državi začeli ob 13. uri.

Naš tokratni sogovornik je bil kmet Roman Žveglič. Pogovor z njim pa nismo posneli na njegovi kmetiji, ampak na sedežu Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije, kjer že polni dve leti opravlja delo predsednika. Še preden pa se od doma, Sevnica ni tako blizu, odpravi v službo v Ljubljano, postori vse kar je potrebno v štali.

Slavica Grobelnik nas nasmejana pozdravi na domačiji pozno popoldne, tik preden bo začela pripravljati večerjo za goste, ki jo postreže ob devetnajstih. Kot prava gospodarica ve, da ima dovolj časa tako za naš pogovor kot neprekinjeno vodenje uspešne turistične kmetije v Podvrhu pri Sevnici.

Po šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih bodo mladi današnji dan slovenske hrane začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Letošnji bo 12. po vrsti. Kmetijska ministrica Irena Šinko bo ob tej priložnosti obiskala Osnovno šolo Turnišče, kjer se bo s šolarji pogovarjala o pomenu kmetijstva, pridelavi hrane ter spoštovanju hrane.

Ne le na površinskih slojih tal in vodotokih, suša je tudi v podzemnih vodah. Izrazita suša podzemne vode je trenutno v goriški, gorenjski, ljubljanski in dolenjski regiji, drugod je v večjem delu zmerna suša podzemnih voda. Stanje bi izboljšale le obilnejše dolgotrajne padavine. V vse več občinah uvajajo določene prepovedi rabe pitne vode.

Vlada je včeraj s položaja direktorja agencije za civilno letalstvo razrešila Roka Marolta in za v. d. direktorja imenovala Andrejo Kikec Trajković. Hkrati je Marolta, ki je od četrtka v DUTB, imenovala za v. d. generalnega sekretarja na ministrstvu za finance. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu je nekdanji poslanec Darij Krajčič.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je po aferi s plačilom nastanitve v Bohinju odstopil s položaja. Kot je dejal v izjavi, odstopa izključno zaradi prepozno plačanega računa, s tem pa sprejema odgovornost za to dejanje. "To je dejstvo in ga obžalujem," je zatrdil v izjavi za medije na spletnem družbenem omrežju Facebook.

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je dopustoval v hotelu Bohinj, ob odhodu pa ni poravnal računa, poroča portal Necenzurirano. Podgoršek zatrjuje, da je prišlo do napake. Ker je ministrstvo v sodnem sporu z lastnikom hotela, pri reševanju pa naj bi posredoval tudi Podgoršek, bo KPK preverila, ali obstaja sum kršitev iz njene pristojnosti. Podgoršek je po Aleksandri Pivec že drugi kmetijski minister v dveh letih, ki se je znašel v dopustniški aferi - Pivčevo je leta 2020 sta stala položajev predsednice DeSUS in kmetijske ministrice.

Slovenija je v 20 letih precej izboljšala samooskrbo z žiti, saj je stopnja samooskrbe med letoma 2001 in 2020 poskočila s 46 na 88 odstotkov. Hrana se je v zadnjih petih letih podražila za skoraj 15 odstotkov, pri čemer so se cene sadja zvišale za nekaj manj kot 47 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.

Le s takojšnjo spremembo v izvajanju zelenega dogovora na ravni EU, zmanjšanjem staleža divjadi in zveri ter zmanjšanjem administrativnih ovir smo po navedbah kmetijsko gozdarske zbornice v Sloveniji sposobni zagotoviti višjo stopnjo samooskrbe. Svet zbornice je danes sprejel več sklepov in vlado pozval k takojšnjemu ukrepanju.

Vojna v Ukrajini navzgor potiska tudi cene pšenice, tako da nekatere vrste te žitarice beležijo najvišje ravni po letu 2008. Rusija in Ukrajina sta namreč zelo pomembni izvoznici in skupaj skrbita za skoraj 30 odstotkov vsega svetovnega izvoza pšenice.

Medvedi pridejo v medije zgolj vsake toliko. Ko se kaj zgodi. Tudi zdaj pišemo o medvedih, ker je pred kratkim medved napadel lovca in ga poškodoval. Nihče se ne sprašuje, če je bil razlog za napad dejstvo, da je bil lovec v pogonu s psom in je medved sledil psu in zato napadel lovca, ker je pes pritekel do lovca in seveda za sabo potegnil največjo zver, ki lomasti po slovenskih gozdovih.

Kmetje v zadnjem obdobju nekateri vnovič opozarjajo na veliko škodo, ki jim jo povzroča divjad. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ocenjena škoda po divjadi znaša od okoli 400.000 do nekaj manj kot 800.000 evrov letno. Največ škode divjad, predvsem divji prašiči in jelenjad, povzroči v kmetijstvu. Najbolj je na udaru Pomurje.

Vlada je na včerajšnji seji izdala odločbo o razrešitvi Irene Majcen s položaja direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. S petkom jo bo na tem položaju začasno za leto dni kot vršilec dolžnosti direktorja zamenjal Aleš Tolar.

V kmetijskem podjetju KŽK kmetijstvo s sedežem v Žabnici pri Kranju bijejo plat zvona. Kot pravijo, je zaradi protipravnega ravnanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ogrožen obstoj njihovega podjetja za prirejo mleka, kjer je 30 zaposlenih.

Naziv inovativni mladi kmet 2021 je prejel Gregor Slavec, ki izdeluje sladoled iz ekološkega kozjega mleka, pakiran v papirni, okolju prijazni embalaži. Naziv so mu podelili včeraj na slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani.

V Sloveniji je bila ovčereja desetletja med manj pomembnimi panogami. Po drugi svetovni vojni je na številnih območjih celo povsem izginila, ker so komunistične oblasti preferirale govedorejo in uvajale mlečne kvote. Nikoli pa ovčereja ni povsem zamrla na visokogorskih kmetijah pod Alpami.