Panika v kmetijstvu: tujih delavcev ne bo, kdo bo opravljal sezonska dela

"Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oz. se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam - slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo. Potrebujejo vas tudi tisti, ki jim kakovostna, zdrava domača hrana predstavlja osnovni element preživetja. Da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane, moramo sedaj združiti moči," je včeraj na novinarski konferenci dejala Pivčeva.

Dela so običajno opravljali tuji delavci - npr. v hmeljarstvu iz Romunije - a ker zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa prihodov iz tujine zaenkrat ne bo, bi bila potrebna pomoč slovenskih državljanov.

To delo bi po njenih besedah lahko opravljali študentje, ki trenutno ne morejo opravljati študentskega dela, delavci na čakanju, brezposelni, tudi upokojenci, ki so še pri močeh. Kdor bi želel tovrstno delo opravljati, lahko stopi v stik s kmetijskim ministrstvom, kjer jih bodo napotili na ustrezne naslove, kot so študentski servisi ali zavod za zaposlovanje. "Delo bo urejeno z ustreznimi pogodbami in seveda tudi plačano," je zagotovila.

O nizki ceni tovrstnega dela je dejala, da je Slovenija del skupnega trga s prostim pretokom blaga in storitev ter da država - razen v izjemnih okoliščinah - v cenovna razmerja ne sme posegati. V nedavno sprejetem interventnem zakonu je sicer določena možnost, da država omeji uvoz in izvoz živil ter določi cene, a je to res skrajna možnost, če bi bila ogrožena preskrba s hrano ali javno zdravje. Z intervencijo bi se namreč porušila razmerja v verigah preskrbe s hrano in to bi bilo na daljši rok škodljivo, je dodala.

Ohranjanje dogovorjenih razmerij in poštenih odnosov v teh verigah je v sedanjih razmerah še posebej pomembno, bremena ne bi smeli nositi posamezni členi, ampak bi morala biti porazdeljena, je poudarila ministrica. "Nedelovanje sektorja gostinstva in turizma ter zaprtje javnih institucij in nekaterih tujih trgov ustvarja viške produktov in živil na trgu, spreminjajo se tudi nakupovalne navade," je dodala. To po njenih besedah najbolj vpliva na tiste, ki niso vključeni v verige in na trgu nastopajo sami.

S težavami se trenutno soočajo med drugim rejci živine, predvsem govedi, zaradi padca povpraševanja in cen. Država je sicer po njenih besedah začela izvajati napovedano povečanje blagovnih rezerv, predvsem mleka in govedine. "S tem skrbimo, da bomo imeli v blagovnih rezervah dovolj hrane, hkrati pa s trga umikamo viške," je dejala.

"Ministrica za kmetijstvo, a vas vsaj malo ni sram," jo je v javnem pismu, ki ga je posredoval medijem, povprašal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić.

Kot je zapisal, Pivčeva verjetno ve, da se s prvim protikoronskim zakonom za letos ukinja časovno omejitev za opravljanje začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu, ki se ga sicer lahko opravlja le ob sklenitvi pogodbe civilnega prava, torej brez pravic iz delovnega razmerja, ter da je minimalna urna postavka za to delo za lani znašala 4,95 evra na uro in torej ni omogočala minimalne plače. Tako naj bi bilo tudi letos.

"Naj vas ob tem samo še spomnim, da višino najnižje bruto urne postavke enkrat letno določi minister, pristojen za kmetijstvo," je poudaril.

Ministrico je obtožil, da je začasno in občasno delo v kmetijstvu iztrgala iz okvira delovne zakonodaje, da zanj postavlja tarife, ki so pod minimalno plačo, se dogovarja za konvoje poceni sezonskih delavcev iz Romunije in BiH, zdaj pa še poziva na pomoč državljane, ki nimajo neposrednih pravic iz delovnega razmerja.

"Kaj pa če bi namesto apokaliptičnega apela, s katerim pravzaprav želite še dodatno utrditi 'poslovni model' najemanja podplačanih sezonskih delavcev brez neposrednega delovnopravnega varstva, zavihali rokave in zagotovili vsem sezonskim delavcem v kmetijstvu ustrezno plačilo in neposredno delovnopravno varstvo," jo je povprašal.

"Berem, da je bila plača ministra v prejšnji vladi 4817 evrov, v tej vladi pa je 5211 evrov. Torej se da poskrbeti za dvig plačila, kajne?" je sklenil.

Država se bo sicer v okviru ukrepov za blažitev posledic epidemije po že sprejeti podpori ob izpadu dohodka in morebitni bolezni v drugem paketu osredotočila na zagotavljanje likvidnosti in podporo investicijam, predvsem na področjih, ki so se glede samooskrbe izkazala kot kritična - tako so predvideni ukrepi za krepitev pridelave zelenjave in sadja ter prašičereje.

Za izvedbo investicij, ki bodo ključne za povečanje samooskrbe, so s spremembami programa razvoja podeželja med drugim povečali predplačila in zvišali dopustni odstotek podpore za naložbe, več sredstev bo namenjenih za prilagajanje na podnebne spremembe - med drugim za protitočne mreže, rastlinjake, namakalne sisteme in trajne nasade.

Pripravljajo tudi podporo novim naložbam v zbirne centre, skladišča hladilnice in pakirne linije.