V času pandemije udarila še pozeba, letos le petina povprečnega pridelka sadja

Strokovnjakinja za sadjarstvo: Prizadeta je celotna Slovenija

Letošnje dosedanje ohladitve konec marca in v začetku aprila so naredile zelo veliko škode na vseh sadnih vrstah. "Skorajda ocenjujemo, da sta se ponovili leti 2016 in 2017, ko smo bili skoraj brez pridelka. Prizadeta je celotna Slovenija," je za STA dejala Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije, sicer pa redna profesorica za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Na Primorskem so prizadeti koščičarji, torej breskve, marelice, češnje in slive, prav tako jablane, hruške in kaki. V Posavju so prizadeti koščičarji, jablane in hruške, prizadeta so tudi sadna drevesa na Štajerskem. Obdobje nizkih temperatur se poleg tega še ni zaključilo, tako da lahko nastane še kakšna dodatna škoda, je opozorila strokovnjakinja.

Po nadpovprečno topli zimi so bile jutranje temperature v zadnjih treh tednih nizke, pod ničlo. Različno nizke temperature pa različno močno poškodujejo drevesa v različnih razvojnih fazah, te faze pa so se v zadnjem obdobju močno pospešile zaradi visokih dnevnih temperatur. "Jablane in hruške imamo v teh dneh v polnem cvetenju, ko je dovolj minus 1,5 stopinje, da pride do poškodb," je izpostavila Hudinova.

Po prvih ocenah letos le petina povprečnega pridelka sadja

Bolj točne ocene škode po letošnjih pozebah bodo po njenih besedah znane konec junija, že zdaj pa strokovnjakinja ocenjuje, da bomo v Sloveniji v jeseni pridelali le okoli petino povprečnih letnih količin sadja. To je pri jabolkih okoli 20.000 ton. "Če sem se zmotila, bom vesela," je dodala.

Sadjarji imajo ob napovedanih nizkih temperaturah možnost z različnimi ukrepi vsaj deloma zaščititi pridelek, a Hudinova opozarja, da vseh nasadov ne morejo oroševati, ker ni zadosti vodnih virov. "Pri oroševanju je potrebna velika količina vode. Če vode ne moremo zagotoviti, je bolje, da nič ne orošujemo, kot pa da orošujemo in nam sredi oroševanja zmanjka vode. V tem primeru to pomeni 100-odstotno pozebo," je opozorila sogovornica.

Med zaščitne ukrepe spadata tudi dimljenje in ogrevanje, kar lahko pomaga pri temperaturah do minus tri stopinje Celzija. Pri temperaturah blizu minus devet, kot so jih pred dnevi namerili v domačih sadovnjakih pri Hudinovi, pa tudi oroševanje ne deluje več, je dejala.

V domačih sadovnjakih, imajo jih na devetih hektarjih, so oroševalni sistem za hruške vzpostavili leta 1991 in ga do leta 2011 uporabili največ štirikrat. Tolikokrat pa so se s pozebo spopadali tudi v zadnjih devetih letih, in sicer v letih 2012, 2016, 2017 in letos. Poleg tega je pridelek leta 2011 oklestila toča, vremenske okoliščine pa so slabo vplivale tudi na lanski pridelek.

KGZS: Na samooskrbo vplivajo tudi sistemski ukrepi, ne le naravni pojavi

Glede minulih ohladitev marca in aprila tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) poudarjajo, da je trenutno težko napovedati, kakšne bodo posledice pomrznitev cvetov na kasnejšo količino plodov. Zato je tudi napoved letošnje letine nehvaležna. Še posebej, ker bo na letino lahko v tem času vplivalo še veliko dejavnikov.

"Seveda pa vsak tak naravni pojav, ki lahko pomembno vpliva na obseg oziroma letino, še dodatno zmanjša stopnjo lastne samooskrbe. A ne vplivajo samo naravni pojavi na stopnjo samooskrbe, morda še bolj pomembni so sistemski ukrepi, ki bi spodbujali večjo domačo pridelavo zelenjave in drugih kultur. Na KGZS že dolgo pozivamo k bolj poštenim odnosom znotraj preskrbne verige, predvsem na dvig odkupnih cen," so za STA navedli v zbornici.

Ob zadnji pozebi si je razmere v Posavju v sredo ogledala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Dejala je, da se bo ministrstvo o načinu sodelovanja pri sanaciji škode, ki jo je povzročila zadnja pozeba sadnih in zelenjavnih nasadov, odločilo, ko bo znana škoda. Hkrati je poudarila nujnost sodobne zaščitne tehnologije za slovensko samooskrbo.

Sadnemu drevju grozi tudi marmorirana smrdljivka

Sicer pa poleg pozebe sadnemu drevju letos grozi še škodljivec marmorirana smrdljivka, ki se je lani razširil po celotni Sloveniji. Škodo dela na sadnem drevju, pa tudi na vrtninah, poljščinah in okrasnih rastlinah. Sredstva za zatiranje tega škodljivca pri nas ni v prodaji, po besedah Hudinove se čaka na izredna dovoljenja.

Medtem so sredstva za zatiranje tega škodljivca dovoljena v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. "Če bi bilo to dovoljeno pri nas, bi bili popolnoma zadovoljni in bi bili v enakem položaju z ostalimi sadjarji," je dejala sogovornica in opozorila, da nenazadnje sadje iz vseh omenjenih tujih držav pride tudi na naš trg.

Sadjarstvo je zaradi vseh omenjenih vremenskih neprilik na dnu, izčrpano. Ni denarja za osnove, kaj šele investicije, zato je po besedah Hudinove zmotno pričakovati, da bodo lahko pridelovalci zdaj veliko vlagali v oroševanje, namakanje in postavitve gostih mrež proti marmorirani smrdljivki.

Slovenija je pri sadju ob povprečnih letinah samopreskrbna le z jabolki. Teh letno v državi ob normalni letini pridelamo med 90.000 in 100.000 ton, po Sloveniji pa je 2000 hektarjev intenzivnih nasadov jabolk. Pridelava hrušk je precej manjša, znaša nekaj tisoč ton, imamo pa okoli 170 hektarjev intenzivnih nasadov.