Medvedi in volkovi letos povzročili 22 škodnih dogodkov

Pri medvedu je bilo po sprejemu zakona o interventnem odvzemu odstreljenih 161 medvedov, 11 jih je bilo odvzetih z izgubami. Pri volkovih so bili odstreli štirje, izgub pa sedem.

Na podlagi odločitev strokovne in interesne skupine za podporo upravljanju z velikimi zvermi se trenutno odstrel volka vrši izključno na podlagi odločb. Za lažjo pripravo vlog in odločb se pripravljajo smernice s pojasnili glede argumentacije izpolnjevanja pogojev za odstrel.

Za odstrel medveda je medtem treba pripraviti novo argumentacijo za kvotni odstrel po navodilih upravnega sodišča, so spomnili na ministrstvu. Ta argumentacija v prvi fazi temelji na dokazovanju povezave trenda naraščanja skupnih konfliktov ob izvajanju vseh ukrepov sobivanja. "Ta povezava je trenutno že dokazana, in sicer kljub izvajanju vseh ukrepov sobivanja kaže na trend povečevanja konfliktov pri povečevanju populacije medvedov," so pojasnili na ministrstvu.

V naslednji fazi bo morala argumentacija znanstveno potrditi, da bo s predlaganimi kvotami doseženo ustrezno zmanjšanje populacije, ki bo posledično zmanjšalo oz. ustavilo naraščanje konfliktov, ter povezati predlagane kvote s tem ciljem oziroma problemom. Ne glede na vse pa ostaja tudi inštrument odstrela po odločbah.

Na ministrstvu so poudarili, da zaenkrat še ni predvidenega odvzema.

Lani je sicer Agencija RS za okolje (Arso) obravnavala 327 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil volk. Za 320 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil v kmetijstvu, je bilo izplačanih 227.883 evrov.

Prav tako je Arso obravnaval 461 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil rjavi medved. Za 384 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil medved v kmetijstvu, je bilo izplačanih 125.199 evrov, od tega za 76 škodnih dogodkov v čebelarstvu v vrednosti 45.985 evrov.

Letos je bilo zaenkrat prijavljenih 16 škodnih dogodkov na drobnici (15 dogodkov zaradi volka in en zaradi rjavega medveda), štirje škodni dogodki na govedu (dva zaradi volka in dva zaradi medveda) ter dva škodna dogodka na kopitarjih (en zaradi volka in en zaradi medveda), so še povedali na ministrstvu.

Lani je v Sloveniji po oceni stroke živelo okoli 1000 medvedov in 80 volkov. Interventni zakon, ki je bil v DZ sprejet 20. junija, je predvidel, da bi se od 200 medvedov, predvidenih za odvzem, 175 odstrelilo, kar bi lovci lahko storili do konca aprila 2020, preostalih 25 medvedov pa so bile predvidene izgube zaradi drugih vzrokov. Glede volkov pa je zakon predvidel odstrel 11 volkov do konca januarja 2020 ter nato še v septembru 2020, predvidel pa je tudi, da se odvzem volka zaustavi, če se ustreli pet odraslih živali.

Ta teden so se na kmetijsko ministrico, ki opravlja tekoče posle, Aleksandro Pivec obrnili v civilnih iniciativah Aktivna Kočevska, Nova vas - Loška dolina, Civilna iniciativa Primorske ter Pobuda za odstranitev nevarnih zveri. "Prihaja pomlad in drobnico bomo kmalu spustili na pašnike. Strah nas je, da jo bodo volkovi pokončali in bomo ostali brez vsega. Mnogi naši kmetje že sedaj poslušajo zbiranje volkov okoli zaščitenih staj in ne vedo, kaj in kako jutri z živino," so opozorili.

Zahtevajo zmanjšanje števila zveri na "število, ki je sprejemljivo za okolje", to pa je število, ki je bilo na območju države ugotovljeno v letih 1990-2000. "Čeprav vemo, da vlada ni več operativna, pa naše živali tega ne vedo. Čutijo, da jih zunaj čaka prva pomladanska paša. Nas pa je strah in bojimo se, da jih zunaj verjetno čaka neizbežen konec pod volčjimi čekani," so posvarili in pozvali k "takojšnjim in učinkovitim ukrepom".

Na ministrstvu za okolje in prostor so sicer zatrdili, da delovna skupina, ki pripravlja načrt upravljanja z velikimi zvermi v prihodnje, tudi po odstopu premierja Marjana Šarca nadaljuje delo. "Na nadaljnjih sestankih bo obravnavala prihodnje upravljanje," so pojasnili.

Medtem je komisija državnega sveta za kmetijstvo podprla predlog novele zakona o interventnem odstrelu medvedov in volkov, ki povečuje predvideni odstrel medvedov in volkov ter na novo določa obdobje odvzema osebkov obeh vrst iz narave, saj se v veljavnem zakonu zapisano obdobje bliža koncu. Predlagatelj sprememb je državni svetnik Branko Tomažič, predlog zakona pa je na dnevnem redu današnje seje državnega sveta.