Ob bolj ali manj neuspešnem boju s posledicami podnebnih sprememb je še bolj jasno, da je trajnostni prehranski sistem nujen za zagotavljanje zadostne in raznolike ponudbe varne, hranljive, cenovno dostopne in trajnostne hrane. Intenzivno kmetijstvo namreč vse bolj uničuje naravne ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter posledično vpliva tudi na zdravje ljudi. Skupna kmetijska politika EU v tej luči ni naredila dovolj, da bi to zajezili. Zato je Evropska komisija konec maja predstavila Strategijo »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, ki je ena ključnih za uresničitev Evropskega zelenega dogovora, po katerem bo EU do leta 2050 podnebno nevtralna.
Brez gnojil ne gre
Strategija med drugim predvideva znižanje porabe gnojil, saj je njihova prekomerna raba en od virov onesnaževanja zraka, tal in vode ter vplivov na podnebje. Po napovedih komisije bi z ustreznimi ukrepi zmanjšali izgube hranil za vsaj polovico, hkrati pa zagotovila, da se rodovitnost tal ne bo poslabšala. To bo zmanjšalo porabo gnojil za vsaj 20 odstotkov do leta 2030. Seveda, ni vseeno, kako je hrana pridelana, a brez gnojil v kmetijstvu ne gre in tudi ni vseeno kakšna so v uporabi. Da bi nahranili naraščajoče število svetovnega prebivalstva, je treba ohranjati rodovitnosti tal in preprečevati njihovo propadanje. K temu lahko prispevajo kompleksna gnojila, ki ne vsebujejo škodljivih koncentracij kadmija in drugih težkih kovin ali nečistoč. Te se nahajajo tudi v organskih gnojilih. Kadmij je v manjših količinah sicer naravno prisoten v zemlji, a ob dodajanju nevarnih gnojil se njegova koncentracija poveča in s tem ogroža tudi zdravje ljudi. Več študij je potrdilo povezavo med vnosom kadmija v telo in zdravstvenimi težavami, kot so okvare ledvic, rak in bolezni okostja.
Slovenija močno zaostaja za zelenimi
Nujnosti omejitve vnosa kadmija in drugih nevarnih snovi v zemljo se že dolgo zavedajo v nekaterih evropskih državah, kjer so že v 80. letih prejšnjega stoletja uvedli stroge omejitve količine kadmija v gnojilih. Trenutno te veljajo v 27 državah EU, najstrožje so v Švici, kjer je vsebnost kadmij v fosfornih gnojilih že od leta 1986 omejena na 21 miligramov na kilogram, pa tudi na Švedskem (44 mg/kg), Nizozemskem (31 mg/kg), Madžarskem in Slovaškem (20 mg/kg). Kje je Slovenija? Čeprav se razglašamo za zeleno deželo, spadamo v skupino držav z najmilejšo zakonsko dovoljeno mejo te nevarne snovi v fosfornih gnojilih. Pri nas je namreč dovoljena količina kadmija v gnojilih kar 75 mg/kg, kar je celo nad zgornjo mejo, ki jo dopušča EU. Nova pravila, ki bodo po letu 2022 veljala za vse članice, namreč omejujejo količino kadmija v množično uporabljenih fosfornih gnojilih na največ 60mg/kg.
Namero EU po trajnostni uporabi gnojil pozdravljajo tudi proizvajalci do okolja prijaznih fosfatnih gnojil, brez nevarnih primesi, združeni v iniciativi Varnejši fosfati (Safer Phosphates). Hkrati opozarjajo, da bi zasledovanje cilja po znatnem zmanjšanju količine gnojil v isti koš dala vsa gnojila, pri tem pa ne bo upoštevan dejanski vpliv različnih vrst gnojil na okolje. »Obstaja tveganje, da bodo najbolj na izgubi kmetje, saj bodo izgubili enostaven dostop do gnojil kot orodja za povečanje donosa pridelka. To breme ne sme pasti na kmeta. Nasprotno, to je naloga industrije mineralnih gnojil, ki je več kot sposobna zmanjšati negativni vpliv na okolje z odpravo proizvodnje izdelkov, ki ne ustrezajo strogim okoljskim standardom,« so prepričani v iniciativi Varnejši fosfati (Safer Phosphates).
Bo Slovenija sledila najambicioznejšim državam na tem področju in poskrbela za varnost slovenske hrane?
Vsekakor pa je tudi naloga držav, da odgovornost za zaščito okolja in varno hrano vzamejo v svoje roke. Že zdaj namreč lahko v skladu z novo ureditvijo EU vzpostavijo strožje standarde in pridobijo zeleni certifikat (»green label«), ki označuje pridelavo z nizko vsebnostjo nevarnih težkih kovin v gnojilih, do 20 mg/kg kadmija. Do tega se slovenske pristojne institucije še niso opredelile.