Raziskave potrjujejo: pod Macesnovo gorico je morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov

Po besedah predsednika komisije Jožeta Dežmana ni znano, da bi bile slovenske žrtve še v kakšnem drugem grobišču v Kočevskem rogu. Tako domnevajo, da bi bili lahko v jami posmrtni ostanki 1500 Slovencev, pri katerih je v popisu žrtev vojne in revolucije inštituta za novejšo zgodovino navedena lokacija Kočevski rog. Bi pa lahko bili v jami posmrtni ostanki še več žrtev, za katere se ne ve, kje so končali, so pa na seznamu 13.500 domobrancev, ki so bili umorjeni po vojni.

Po navedbah Uroša Koširja, ki je vodil arheološke raziskave leta 2017, so arheologi idrijskega arheološkega podjetja Avgusta opravili detektorske preglede na štirih lokacijah morišč v Kočevskem rogu, vse najdene predmete so označili, oštevilčili in dokumentirali lokacije, kjer so jih našli. Gre za osebne predmete, dele oblačil in opreme, žice, tulce, naboje, kar jim je pomagalo tudi pri interpretaciji dogodkov. Prav tako so del predmetov našli že v terenski raziskavi, ki jo je opravil Mitja Ferenc s študenti leta 2004.

Kot je dejal Košir, so med najdenimi predmeti pri jami pod Macesnovo gorico tudi slovenski predmeti, denimo slovenske svetinjice, ter domobranske kokarde. Glede na to bo po Dežmanovih besedah Macesnova gorica v prihodnje verjetno postala spominsko mesto za po vojni umorjene Slovence. Vprašanje je tudi, ali se bo tukaj razvilo obredno mesto, kot je nastalo pod Krenom, kjer pa ni slovenskih žrtev. A trenutno na območju še potekajo dela. Ljudem pa zaradi njihove varnosti odsvetujejo, da bi se ob bližnjem dnevu spomina na mrtve odpravili tja oz. naj vsakem primeru ostanejo za zaščitno mrežo.

V letošnjem letu so naredili dostopno rampo, uredili delovno ploščad ob jami, pri strani pa se je odprl vhod v stranski rov. Po besedah Marka Kljuna, direktorja Komunale Kočevje, ki je izvajala izkop kamnine, so iz celotnega območja doslej izkopali okoli 3000 kubičnih metrov materiala. Kot je pojasnil speleolog Andrej Mihevc, so namreč jamo - po pričevanjih v začetku 60 let - z miniranji zasuli z večjo količino kamnine. Zato ne pričakujejo enotne gmote trupel, točno tudi ni jasno, ali gre le za eno brezno ali obstaja še eno v Ušivih jamah.

Po Kljunovih besedah so dela začeli avgusta, 5. oktobra pa so naleteli na prve posmrtne ostanke. Sodelovali so tudi pripadniki posebne enote policije s kriminalističnim svetnikom Pavlom Jamnikom. Slednji je dejal, da so, ko so se pojavili prvi človeški ostanki, dela ustavili, da je policija lahko opravila prvi t. i. kriminalistično tehnični pregled.

"Toliko časa, dokler obstaja vsaj teoretična možnost, da živi še kdo, ki je bil pri tem udeležen, toliko časa policija naredi na krajih teh kaznivih dejanj vse, kot na krajih drugih kaznivih dejanj, ki so se zgodila danes ali včeraj," je poudaril.

Po Dežmanovih navedbah so predmeti, ki so jih našli, trenutno v depoju, za katerega skrbi podjetje Avgusta. Upa, da jih bo prevzel kakšen muzej. Kar pa zadeva posmrtne ostanke, je po njegovih besedah letos v sporazumu med Mestno občino Ljubljana in vlado za te žrtve določeno pogrebno polje v Ljubljani. "Tukaj z zanimanjem čakamo na rešitev," je dejal Dežman, ki je napovedal, da bodo v teh dneh predsednika vlade Marjana Šarca vprašali, kakšne načrte ima vlada s komisijo.