Vsi niso navdušeni nad čaščenjem bitke. Predsednik vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman denimo proslavo opisuje kot vsakoletno romanje skupine titofilnih ljudi v Dražgoše. Že nekaj let ob tem opozarja tudi na neurejena grobišča žrtev povojnih pobojev.
Dražgoška bitka, ki je potekala med 9. in 11. januarjem 1942, je bila ena večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji in je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske. V zgodovinskem spominu je bil to prvi veliki upor na naših tleh. V bitki je padlo devet partizanov. Nemci so po njej pobili 41 domačinov in požgali vas.
"Ponovno je treba ponoviti besede dr. Franca Bučarja, da je dražgoška bitka veličasten spomenik nezlomljivosti narodnega duha in volje do življenja v tistih razmerah, ko na obzorju ni bilo videti nobenega upanja za zmago nad zlom, imenovanim fašizem," pravi predsednik Organizacijskega komiteja za prireditve Po stezah partizanske Jelovice Ladislav Lipič.
Prepričan je, da mora biti to vodilo vseh generacij, da ohranijo spomin na to dejanje "hrabrih, pogumnih in narodnozavednih ljudi, ki so si v tistih časih upali". Tokratna, 63. spominska slovesnost bo potekala tudi v luči 75. obletnice konca druge svetovne vojne. Udeležil se je bo predsednik DZ Dejan Židan.
Mnogi se bodo v vas na pobočjih Jelovice znova podali peš. Različna planinska društva organizirajo devet pohodov. Najdaljša pohoda, katerih udeleženci so se na pot odpravili ponoči, pa sta 41. spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše in 21. rekreativni pohod Železniki-Ratitovec-Dražgoše.