Namesto priznanja države bo Dežman zamenjan s položaja, ki ga je zasedel v začetku lanskega leta. Nova kulturna oblast na čelu z Asto Vrečko zato združuje muzej novejše zgodovine z muzejem osamosvojitve v ustanavljanju. Opiti z oblastjo se ona in njeni svetovalci obnašajo tako kot Janez Janša v svoji tretji vladni ediciji in zaradi česar je aprila doživel referendumsko (z visoko volilno udeležbo) zavrnitev volilnega telesa.
Gre za premeteno, »premišljeno potezo« (Bože Repe v Delu) Aste Vrečko, saj novi oblasti s tem združevanjem ni treba ukinjati muzeja osamosvojitve, pa vendar bodo ubili dve muhi na en mah, eliminirali tudi najzaslužnejšega moža za dolgoletne, sistematične izkope žrtev. Dežman je bil glasnik utišanih »drugih«, dal je glas ljudem, ki so toliko desetletij ostali v tišini.
Malo nas čudi, zakaj ne Anže Logar in ne Nataša Pirc Musar na vprašanje, ali bi obiskala Kočevski rog oziroma Dražgoše, ne zdržita v resnično spravni pahorjanski drži. Predsedniška kandidata bi hodila le na proslave »namenjene pietetnemu spomini in spravi«, oziroma takšnim, kjer se »povojnih pobojev ne zlorablja za politične teme in razkol v narodu«.
Malo nas čudi, zakaj ne Anže Logar in ne Nataša Pirc Musar na vprašanje, ali bi obiskala Kočevski rog oziroma Dražgoše, ne zdržita v resnično spravni pahorjanski drži. Predsedniška kandidata bi hodila le na proslave »namenjene pietetnemu spomini in spravi«, oziroma takšnim, kjer se »povojnih pobojev ne zlorablja za politične teme in razkol v narodu«.
Na slovesnostih v teh dveh krajih se izreče marsikaj, a predsednik, ki vzpostavlja vez med preteklostjo in sedanjostjo, mora potrpežljivo mimo teh konfliktnih spominov in prisluhniti »drugemu«. Kako naj sicer pomiri tiste, ki tam triumfirajo in morda res delijo narod. Logar in Pirc Musarjeva morata s svojim zgledom pokaziti, da moramo živeti skupaj, da jima je nekoga res mar, njuna ljubezen do ljudi te države mora biti brezpogojna.
Ni prostora za črno-belo dihotomijo med »žrtvami« in »krvniki«, »zmagovalci« in »poraženci«, »preganjalci« in »preganjanimi«, »slabimi« in »dobrimi«, »lažmi« in »resnicami«, kot bi se izrazila dr. Katja Hrobat Virloget v etnološki študiji V tišini spomina. Borut Pahor je v empatiji dosegel standard, ki ga kandidata v drugem krogu nista zdržala.
Za dejansko in simbolno izredno pomembne reči za Slovenijo gre. Kdorkoli v teh dneh protestira ob fizičnih napadih, verbalnemu nasilju, reproduciranju sovražnosti, proti internetnim prostakom …, naj se spomni bolečin in nezaceljenih ran nepredelane preteklosti, na opitost z oblastjo leta 1945, pred tem in še pred tem. Predvsem pa naj pomete tudi pred svojim pragom in ne brani »naših« na oblasti pa naj počno karkoli že – samo da jim ne bi škodili, ali se jim zamerili.
Ko je bilo to besedilo že napisano, je kandidat za predsednika Anže Logar v Sobotni prilogi dejal, da se je pripravljen odzvati tudi vabilu za slavnostnega govorca v Dražgošah. Na večkratno vprašanje voditelja N1, ali bi šel v Dražgoše, se pred prvim krogom nasprotno ni želel izreči; ponavljal je, da bi se udeležil vsakega dogodka, ki je namenjen pietetnemu spominu na žrtve in ki prispeva k spravi.
