Ob antropološki analizi, po oddaji vzorcev za identifikacijo v depo Nacionalnega forenzičnega laboratorija, po analizi najdenih predmetov bo treba določiti kraj groba teh in drugih zamolčanih žrtev. Kot menijo v komisiji, naj žrtve vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu Republike Slovenije. »Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena. Saj glavno mesto države v svojem simbolnem krogu zajema vse narodove skrajnosti.«
Ker bo izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico zelo verjetno opravljen letos, bi bilo prav, da se pogreb opravi prihodnje leto. Komisija poziva vlado, da čim prej sprejme njeno pobudo za določitev groba teh žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da jo lahko uresničimo.
Leta 2019 so iz brezna odstranili okoli tisoč kubičnih metrov razstreljenega skalovja. Brezno so minirali že leta 1945, v petdesetih letih pa so razstrelili celoten obod brezna. Odkritje posmrtnih ostankov žrtev, ki so se po padcu v brezno zatekli v stranke rove brezna, je še dodatno potrdilo skladnost pričevanj pobeglih iz jame z odkritim stanjem. Pokazalo se je, da je količina razstreljene kamnine bistveno večja od predvidevanj. Letos so pri izkopu odstranili še dodatnih tisoč kubičnih metrov.
Eden od šestih najdenih skeletov žrtev v stranskem rovu.
Komisija se v sporočilu, ki ga je podpisal njen predsednik Jože Dežman, zavzema da bo Spomenik vsem žrtvam vojn dobil jasno sporočilo, zato pozdravlja postavite posvetilnega zapisa k spomeniku kot nadaljnji korak k sprejemanju celovite resnice in pravice vseh žrtev in njihovih svojcev.
Komisija podpira nadaljevanje raziskav vseh grobov in grobišč, zbiranje podatkov o vseh žrtvah in njihovih grobovih (dve tretjini žrtev še nimata vpisanega kraja groba). Le tako bo nastal dejstvom ustrezen register vojnih grobišč. Prav tako pričakuje, da bo Inštitut za novejšo zgodovino lahko dopolnjeval popis žrtve 2. svetovne vojne in revolucije z raziskavo krajev pokopa žrtev. Tako bo tudi Slovenija dobila spletno pokopališče oz. popis grobov in žrtve, kakršnega poznajo v razvitih zahodnih demokracijah.
Komisija podpira tudi nadaljnje uspešno sodelovanje pri strokovnem pregledu registra vojnih grobov in grobišč z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in razglasitev potrjenih, raziskanih in urejenih grobov in grobišč v register kulturne dediščine.
