DOSJE Vse Titove skrivnosti (3): Kako je Josip Broz pod psevdonimom pošiljal brzojavke Stalinu v Moskvo
Josip Broz je imel številna lažna imena, a nekatera so se prijela za stalno. Razkrivamo, kako in zakaj je postal Tito.
Josip Broz je imel številna lažna imena, a nekatera so se prijela za stalno. Razkrivamo, kako in zakaj je postal Tito.
O komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu krožijo številne zgodbe in marsikdo dvomi v identiteto moža, ki je 35 let vladal Jugoslaviji.
O Josipu Brozu - Titu, ki je leta 1945 v Jugoslaviji vzpostavil partijsko diktaturo, krvavo obračunal s poraženci in nato državi s trdo roko vladal do smrti leta 1980, so se spletale različne zgodbe. Tako naj bi bil v resnici Rus ali Poljak. Nekateri so trdili, da je Jud, spet drugi, da je bil nezakonski sin samega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
O Josipu Brozu-Titu, ki je leta 1945 v Jugoslaviji vzpostavil partijsko diktaturo, krvavo obračunal s poraženci in nato državi s trdo roko vladal do svoje smrti leta 1980, so se spletale različne zgodbe.
Vse so se komunistični ideologiji zaobljubile kot mlada dekleta. Vse so bile tudi žene najpomembnejših slovenskih partijcev, ki so v času druge svetovne vojne izvedli krvavo revolucijo in po vojni prevzeli popolno oblast.
O leta 1980 umrlem jugoslovanskem diktatorju Josipu Brozu-Titu se širi veliko legend, med njimi tudi ta, da je bil v resnici poljskega ali ruskega rodu.
Kitajska nepremičninska družba Zhongya je edina oddala ponudbo za nakup hotela Zagorje v Kumrovcu, v katerem je nekoč delovala jugoslovanska komunistična politična šola, so danes sporočili s hrvaškega ministrstva za državno premoženje. Ob tem so napovedali, da bo vlada kmalu odločila, ali bo sprejela ponudbo kitajskih vlagateljev.
Prvak SNS Zmago Jelinčič ve, kaj mu prinaša glasove - udrihanje čez migrante, prilizovanje srbskim priseljencem in jugonostalgija. Včeraj je ob obletnici smrti jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita položil venec pred Titovim kipom, ki ga je postavil na vrtu svoje vile v Ljubljani.
Tatjana Okunevska je bila med letoma 1933 in 1948 ena od največjih zvezdnic sovjetske kinematografije.
Jugoslovanski diktator Josip Broz-Tito je konec 70. let prejšnjega stoletja črnogorskemu pisatelju Filipu Raduloviću naročil, naj po različnih evropskih državah odkrije, kaj se je zgodilo z njegovimi nekdanjimi ljubicami.
Komunistični oblastnik Ivan Maček-Matija je bil človek, ki je med in še zlasti po drugi svetovni vojni odločal o življenju in smrti.
V članku o intimnem življenju Josipa Broza-Tita razkrivamo, zakaj se je Edvard Kardelj bal, da ga skuša Tito likvidirati.
Kumrovec na hrvaški strani Sotle je nekakšno romarsko središče za občudovalce Josipa Broza Tita, rojstna domačija Titove mame na slovenski strani Sotle pa je skorajda pozabljena. A tudi sam Tito se je dolga desetletja izogibal domačije, kjer je preživljal otroška in mladostna leta.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je uredništvu Reporterja prinesel karton steklenic piva Komunajzer Broz v zahvalo za članke, ki smo jih v zadnjih tednih objavili v naši reviji.
Objavljamo dokumente iz beograjskih arhivov o tem, kako je Tito skrival mednarodnega terorista Carlosa Šakala, ki je iz takratne Jugoslavije izvajal teroristične akcije po Zahodni Evropi.
Na zaprti seji sveta za državno varnost iz julija 1972 so bili tudi Slovenci: Stane Dolanc, Silvo Gorenc in Marko Bulc.
V gradivu iz vojnega arhiva v Beogradu, ki ga je našel Leljak, je tudi Titova depeša iz 15. maja 1945, v kateri piše, da jim je sovjetska vlada odobrila okupacijo dela avstrijskega ozemlja.
Raziskovalec in publicist Roman Leljak je v beograjskih arhivih našel dokumente o tem, kako je po koncu druge svetovne vojne prišlo do množičnega pokola v okolici Maribora.
Ivica Buljan, solastnik ljubljanskega Mini teatra, ki ga obilno financirajo slovenski neto davkoplačevalci, je sredi Zagreba na shodu levih skrajnežev, ki so poveličevali lik diktatorja Tita, vzklikal geslo (Smrt fašizmu, svoboda narodu), v imenu katerega je po 2. svetovni vojni življenje izgubilo na tisoče nedolžnih civilistov.
Trpljenje žrtev je enako grozljivo. Zato je težko ločiti med žrtvami v Katinskem gozdu, Auschwitzu, Hudi jami ali nenazadnje v Srebrenici ne tako dolgo in danes nekje v samozvanih islamskih državah.