Tatjana Okunevska je bila med letoma 1933 in 1948 ena od največjih zvezdnic sovjetske kinematografije.

Jugoslovanski diktator Josip Broz-Tito je konec 70. let prejšnjega stoletja črnogorskemu pisatelju Filipu Raduloviću naročil, naj po različnih evropskih državah odkrije, kaj se je zgodilo z njegovimi nekdanjimi ljubicami.

Komunistični oblastnik Ivan Maček-Matija je bil človek, ki je med in še zlasti po drugi svetovni vojni odločal o življenju in smrti.

V članku o intimnem življenju Josipa Broza-Tita razkrivamo, zakaj se je Edvard Kardelj bal, da ga skuša Tito likvidirati.

Kumrovec na hrvaški strani Sotle je nekakšno romarsko središče za občudovalce Josipa Broza Tita, rojstna domačija Titove mame na slovenski strani Sotle pa je skorajda pozabljena. A tudi sam Tito se je dolga desetletja izogibal domačije, kjer je preživljal otroška in mladostna leta.

Prvak SNS Zmago Jelinčič je uredništvu Reporterja prinesel karton steklenic piva Komunajzer Broz v zahvalo za članke, ki smo jih v zadnjih tednih objavili v naši reviji.

Objavljamo dokumente iz beograjskih arhivov o tem, kako je Tito skrival mednarodnega terorista Carlosa Šakala, ki je iz takratne Jugoslavije izvajal teroristične akcije po Zahodni Evropi.

Na zaprti seji sveta za državno varnost iz julija 1972 so bili tudi Slovenci: Stane Dolanc, Silvo Gorenc in Marko Bulc.

V gradivu iz vojnega arhiva v Beogradu, ki ga je našel Leljak, je tudi Titova depeša iz 15. maja 1945, v kateri piše, da jim je sovjetska vlada odobrila okupacijo dela avstrijskega ozemlja.

Raziskovalec in publicist Roman Leljak je v beograjskih arhivih našel dokumente o tem, kako je po koncu druge svetovne vojne prišlo do množičnega pokola v okolici Maribora.

Ivica Buljan, solastnik ljubljanskega Mini teatra, ki ga obilno financirajo slovenski neto davkoplačevalci, je sredi Zagreba na shodu levih skrajnežev, ki so poveličevali lik diktatorja Tita, vzklikal geslo (Smrt fašizmu, svoboda narodu), v imenu katerega je po 2. svetovni vojni življenje izgubilo na tisoče nedolžnih civilistov.

Trpljenje žrtev je enako grozljivo. Zato je težko ločiti med žrtvami v Katinskem gozdu, Auschwitzu, Hudi jami ali nenazadnje v Srebrenici ne tako dolgo in danes nekje v samozvanih islamskih državah.

V Sloveniji je še vedno 12 ulic, cest in trgov, ki imajo ime Josipa Broza Tita. Najdaljši cesti imajo na Jesenicah in v Radečah, hišnih številk z imeni nekdanjega komunističnega diktatorja je 398.

Zgodovinar Jože Pirjevec je v svoji knjigi Tito in tovariši (2011) citiral neverodostojne avtorje in celo falsifikate. Tako trdita hrvaška zgodovinarja Ivo in Slavko Goldstein, ki sta maja letos predstavila slovenski prevod svoje knjige Tito.

Vsi mi bi potrebovali pogumno držo, kakršno je Tito demonstriral že med vojno,« je dejala voditeljica kulturnih oddaj na TV Slovenija in novinarka Polona Balantič.

Kako o titomaniji razmišljajo v Velenju, kjer na osrednjem velenjskem trgu, ki se imenuje po Titu, stoji kar šest metrov visok spomenik Josipu Brozu?

Na naslovnici zadnje knjige dolgoletnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla Železo ali žamet ali od kulture do države je fotografija J. B. Tita, ko jo je imel njegov oče obešeno v svojem kabinetu na Akademiji za glasbo.

To se sprašuje zgodovinar Jože Pirjevec, sicer precej naklonjen nekdanjemu jugoslovanskemu diktatorju, pri tem pa se sklicuje na francoskega zgodovinarja Alberta Soboula, ki je odkril dokument v arhivu dolgoletnega sekretarja KP Francije Mauricea Thoreza.

Minilo je že veliko let, odkar smo gradili malo hidroelektrarno MHE Silgadi Doti v Nepalu, približno 500 km oddaljeno od glavnega mesta Katmanduja, prav na zahodnem delu Nepala, tedaj menda najbolj zaostalega dela države.

»Vsi v SFRJ so jokali, bila je prava tragedija, čeprav se je vedelo, da je Josip Broz težko bolan. Leta pozneje, vse do danes, je več zgodovinarjev, biografov in teoretikov zarote zatrjevalo, da je največji sin naših narodov in narodnosti dejansko umrl že nekaj mesecev pred 4. majem,« piše današnji srbski Kurir.