Zato ukazuje, da ga okupirajo v mejah, ki jih določi sovjetski maršal Fjodor Tolbuhin, poveljnik 3. ukrajinske fronte Rdeče armade. Jugoslovanske »okupacijske sile« naj bodo pod poveljstvom maršala Tolbuhina, štab naj namestijo v Lipnici (Leibnitz) na avstrijskem Štajerskem in poročajo o izvršitvi njegovega ukaza.
Tam naj bi ostali do začetka julija, ko so se umaknili in v Jugoslavijo odnesli vse, kar so lahko medtem zaplenili (pokradli). Okupacijske sile so bile iz 3. jugoslovanske armade, ki jo je vodil general Kosta Nađ, toda delovale so pod poveljstvom sovjetske armade. Najbolj zanimivo je to, da je Tito sam svoje sile imenoval kot okupacijske oziroma je govoril o okupaciji dela avstrijskega ozemlja.
Tito je zelo aktivno pošiljal telegrame celo po 24. maju 1945, ko je bil na območju Slovenije, vseskozi je dajal podrobna navodila komandantom armad, da morajo zapreti meje, ne dovoliti »izdajalcem«, da se prebijejo v Avstrijo, da bi se tam predali britanskim silam. Vse te depeše razkrivajo, da je Tito vodil končne operacije in odločal o usodi ujetnikov.
Kot je znano, je med govorom na zborovanju v Ljubljani 27. maja 1945 celo sam napovedal krvav obračun nad njimi: »Kar se tiče tistih izdajalcev, ki so se našli v deželi sami, v vsakem narodu posebej — to je stvar preteklosti. Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva pa je že dosegla ogromno večino in samo manjšemu delu se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta peščica beguncev ne bo nikdar več videla naših čudovitih planin, naših cvetočih polj. Če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas.«
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
