Modrosti dr. Janeza Drnovška so aktualne tudi danes. Nekatere še bolj kot takrat, ko jih je zapisal. Sledil je svojemu notranjemu glasu in bil priljubljen po vsej skupni državi, bolj po drugih republikah kot pri nas. Zavzemal se je za človekove pravice v času in prostoru, kjer je bilo to še skoraj bogokletno.

Vika Potočnik je bila med obrazi demokratičnih sprememb v drugi polovici osemdesetih let. Kot poslanka zvezne jugoslovanske skupščine je dvigala pritisk okorelim generalom JLA. Postala je prepoznavna, leta 1990 so jo bralke revije Jana izbrale za naziv Slovenka leta. Vedno je bila upornica zoper avtoritarnost, tudi znotraj njene nekdanje stranke LDS.

Nova številka Reporter Magazina na stotih straneh prinaša veliko zanimivega branja. Naslovna zgodba je posvečena nekdanjemu predsedniku republike in vlade Janezu Drnovšku, ki je umrl pred 15. leti. Skladateljica Nana Forte v intervjuju pravi, da se zaradi tega, ker so ljudje izvedeli, da je Drnovškova hči, ni prav nič spremenila. Daljši intervju smo opravili tudi s trenutno najboljšim slovenskim alpskim smučarjem Žanom Kranjcem, objavljamo pa tudi obširen dosje serijskega morilca Metoda Trobca. V novem Magazinu tudi zanimivi reportaži in Turčije in Bangkoka - velikega azijskega dragulja, ki se ponoči spremeni v mesto greha. Sledi pogovor z nekdanju ljubljansko županjo Viko Potočnik, ki se je po upokojitvi predala kulturi. V poletni izdaji Reporter Magazina pa še kopica drugih zgodb.

Beseda časovnica bi lahko bila nova beseda leta. Bit in čas je naslov enega najpomembnejših filozofskih dela 20. stoletje naslov Martina Heideggerja. Ne se ustrašit, recimo, le, da je čas od takrat tudi za filozofijo pomemben tako kot bit. Robert Golob ve, da ima na voljo le še tri leta, da osmisli svojo bit oziroma poslanstvo.

Danes, 23. februarja, mineva 15 let od smrti državnika Janeza Drnovška, ki je pomembno zaznamoval slovensko politiko v času demokratizacije in osamosvajanja.

V zakulisju leve politične scene od dobljenih referendumov naprej proti vladi Roberta Goloba divja totalna vojna. Nezadovoljstvo nekaterih vplivnih politikov in interesnih skupin levo od sredine je že mesece pred tem brbotalo pod pokrovom, a so taktično počakali, da so šle vse volitve in referendumi mimo, nato pa z vso silovitostjo udarilo na plano.

Predsednik vlade Robert Golob ima novo partnerko, nekdanjo misico in lobistko Tino Gaber. Z novim razmerjem po prihodu na oblast sledi nekaterim predhodnikom na premierskem položaju, ki so velike karierne spremembe pospremili z velikimi spremembami v zasebnem življenju. Pred njim sta v vladni palači partnerice odmevno menjavala že Janez Janša in nato še Miro Cerar.

Vladimir Prebilič se na predsedniške volitve odpravlja s podporo 45 županov, prejšnji teden pa ga je podprla še zelena stranka Vesna.

Kakšen je petnajsti predsednik vlade samostojne Slovenije pred petinpetdesetimi leti rojeni Robert Golob?

Dr. Janez Drnovšek je umrl 23.februarja leta 2008. Rodil se je 17. maja 1950 v Celju. Svoje otroštvo on mladost je z družino preživljal v rudarskem Kisovcu, kraju v občini Zagorje ob Savi. V spomin na njegov rojstni dan v Kisovcu vsako leto obeležujejo krajevni praznik.

Nas Slovence mora nekaj res močno udariti po glavi, da se streznimo in verbalno ne pobijemo med sabo. Tudi leta 1990, po prvih demokratičnih volitvah, je bila huda besedna vojna med na novo nastalimi političnimi strankami, a kljub razlikam smo imeli srečo, da je bilo v politiki takrat vsaj nekaj resnih in odgovornih ljudi.

Božič je! Tako je pokojni predsednik republike Janez Drnovšek prav pred petnajstimi leti razburjen dopovedal jeznim krajanom Dečje vasi. Tja je želel družini Strojan na lastno pest pripeljati kontejnerja, da bi ne bila izključena iz božično-novoletnega praznovanja. Kot bi Borut Pahor šel med jezne proticepilce razlagat, da jim ni mar za soljudi in vpiti nanje, da niso pravi kristjani z občutkom za solidarnost do soljudi.

Novinar Lado Ambrožič je vrsto let delal nacionalni RTV, dolga leta je bil tudi odgovorni urednik informativnega programa. V intervjuju za Reporter je spregovoril tudi o pritiskih politike na javno radiotelevizijo.

Zanj pravijo, da je lobist, Božo Dimnik pa to odločno zanika, to ima kar za zmerjanje. »Nisem ne boter ne stric iz ozadja, sem le gospodarstvenik, ribič in potapljač,« je zatrjeval na predstavitvi avtobiografije V znamenju ribe pred veliko dvorano Cankarjevega doma. Izdalo jo je podjetje njegove hčerke Medias International, d. o. o.

Bila so leta, ko je pri nas vladala ekipa LDS pod taktirko dr. Janeza Drnovška in njegovih desnih in levih rok. V tistem času smo bili priče plenjenju nekoč družbene lastnine. Začela se je tako imenovana prihvatizacija, odgovorna mesta v vseh pomembnejših državnih podjetij in ustanovah pa so zasedali politični kadri iz tega bazena.

Bivši podpredsednik LDS Edvard Oven v svoji avtobiografiji razkriva skrivnosti LDS, Janeza Drnovška in Gregorja Golobiča. Med drugim piše tudi o kreditu Janeza Kopača.

Bivši podpredsednik LDS Edvard Oven v svoji knjig razkriva skrivnosti stranke, ki je vrsto let vladala Sloveniji. Posebno pozornost nameni dolgoletnemu predsedniku LDS in vlade Janezu Drnovšku ter generalnemu sekretarju LDS Gregorju Golobiču, razpiše pa se tudi o »mulcih« v LDS, s katerimi je imel Oven napet odnos.

Edvard Oven je bil podpredsednik stranke LDS, kasneje dolgoletni direktor Stanovanjskega sklada RS. Pred tremi leti je bil po dolgem sodnem postopku oproščen obtožb za zlorabo položaja pri vodenju sklada. V svoji avtobiografiji razkriva, kdo in kako znotraj stranke je zlorabljal LDS, pri čemer je kot glavnega negativca opisal nekdanjega generalnega sekretarja Gregorja Golobiča.

Janez Janša ima zanimive prijatelje oz. znance. Vprašanje je le, koliko poslov za državo so ali opravljajo v času, ko je oz. je bil Janša na oblasti. Za Boža Dimnika ni nič posebnega, da je tudi z Janšo igral golf na Mavriciju, vrata si je nekoč odločno odprl tudi pri Janezu Drnovšku. Vztrajen, odločen in sposoben možakar! Dimnika sem spoznala leta 1991 in po svoje je »zaslužen«, da sem v demokraciji dobila policijski dosje.

Z zavedanjem, da brez novih ljudi ne bo nič novega in da zgolj z zmago na prvih demokratičnih volitvah nismo ničesar naredili, če nihče ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, se je Ivan Bizjak odločil za nov korak. Zapustil je prejšnjo službo vodje informatike in postal predsednik Zbora občin Skupščine SRS po prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Pred letošnjim slovesnim praznovanjem tridesete obletnice slovenske državnosti, 25. junija, se spominja, da še konec maja 1991 velike države, med njimi ZDA, niso kazale nobene naklonjenosti do slovenske osamosvojitve: »Mislim, da je bilo takrat ob čvrsti volji veliko poguma in razsodnosti tudi pri tem, da se je skušalo vse korake pravno čim bolj utemeljiti.«