Za uvod kolumne si bom sposodil besede Antona Tomažiča, enega zadnjih pravih pomladnikov, iz njegove knjige V objemu slovenske pomladi. Takole je zapisal: »Najbolj zaslužen za to, da je zacvetela slovenska pomlad in da je odigrala tako uspešno vlogo v slovenski zgodovini, je bil Janez Janša! Najbolj zaslužen za to, da je slovenska pomlad tako prekmalu ugasnila, pa je tudi in predvsem Janez Janša!«

Razen mandatov Janeza Drnovška in Janeza Janše so bili – po letu 2008 – slovenski voditelji negotovi in komaj prepoznavni, v eseju piše Dimitrij Rupel.

Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo svojcev pokojnega predsednika republike Janeza Drnovška, ki so zahtevali odstranitev njegovega kipa v Zagorju ob Savi. Kip tako ostaja na svojem mestu, prav tako bo mestni park v Zagorju še naprej lahko nosil njegovo ime. Zastopnica Drnovškovega sina Urša Chitrakar ob tem opozarja na dvoličnost občine.

Ponekod ugibajo, ali bi bilo mogoče sestaviti vlado z SDS, ki je ne bi vodil Janez Janša. Tega filma pa najbrž ne bomo videli.

Slovenija je preveč zaprta za tuja vlaganja, čeprav bi prinesla nova delovna mesta in večje plače, je prepričan britanski finančni strokovnjak Keith Miles.

Janez Drnovšek, ta pogosto molčeči mož z doktoratom, se je v otroštvu podil po istih kisovških gričih in dolinah kot jaz. Le da dobro desetletje pred mano.

Konec februarja smo bili prisiljeni množično spremljati reminiscence o Drnovšku, času njegove vlade in njegove velike transformacije v svet onkraj racionalnega, torej v dimenzije, v katerih danes dejansko prebiva velik del Cerarjeve vlade.

Vedelo se je, da je bil Drnovšek ločen in da ima iz prejšnjega zakona sina Jašo, ki je nekaj časa živel pri mami. O dotlej neznani hčerki pokojnega bivšega predsednika so okoli Božiča leta 2005 pisale Slovenske novice, potem ko so jim v njegovem uradu sami ponudili ekskluzivno novico. Kot je dejal Drnovšek, mu je novico o hčerki prinesel Božiček leto prej, nato sta se večkrat srečala.

Na 10. obletnico smrti nekdanjega predsednika vlade in države Janeza Drnovška so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili spominski simpozij s prispevki njegovih sopotnikov. Ti so izpostavili Drnovškovo neuklonljivo politično držo in njegova prizadevanja za vključitev Slovenije v mednarodne povezave ter ga označili za velikega humanista.

Dr. Peter Jambrek o zapuščini Janeza Drnovška

Mineva deseta obletnica smrti nekdanjega slovenskega voditelja Janeza Drnovška. Začel je kot predsednik jugoslovanskega predsedstva, nadaljeval kot prvi mož vlade samostojne Slovenije, kjer je trikrat zmagal na parlamentarnih volitvah, končal pa z mandatom predsednika republike.

V Narodnem muzeju Slovenije so včeraj na predvečer 10. obletnice smrti nekdanjega predsednika države in vlade Janeza Drnovška, odprli razstavo o njem. Ob odprtju je potekala tudi dobrodelna dražba predmetov iz njegove zapuščine, s katero je Zveza prijateljev mladine Slovenije zbrala več kot 7000 evrov za Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška.

Borut Šuklje, dolgoletni sodelavec Janeza Drnovška

Sašo Kavčič, dr. med. spec., je bil direktor Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča v Cerknici, zadnjih deset let pred smrtjo dr. Janeza Drnovška pa tudi njegov osebni zdravnik. V intervjuju je pred desetimi leti povedal, da je o Drnovšku poskušal pomagati z vsem, kar premore medicina. Ponovno objavljamo pogovor, ki ga je leta 2008 za brezplačni časopis Total tedna opravil Silvester Šurla.

Pokojni predsednik republike Janez Drnovšek nima biografije ima pa samostojno razstavo. V četrtek, 22. februarja, ob 18. uri bo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja odprta razstava ob 10. obletnici njegove smrti.

Nekdanja generalna sekretarka Drnovškove vlade in Kučanovega foruma Nevenka Črešnar Pergar je kot sodelavka Reza sodelovala tudi pri udbovski akciji v Italiji, v kateri so skušali odkriti obveščevalca italijanske tajne službe Sismi. Skupaj z istimi udbovskimi uslužbenci je pol leta pozneje na Dunaju odkrivala albanske obveščevalce.

Nevenka Črešnar Pergar je kot študentka in sodna pripravnica sodelovala v udbovskih vohunskih akcijah v Trbižu in na Dunaju.

Dosedanji slovenski predsedniki republike so v 25 letih prejemali številna protokolarna darila domačih in tujih državnikov, organizacij in podjetij.

Društvo slovenskih pisateljev bo na svojem vrtu postavilo kip Petru Božiču, ki je Udbi ovajal Borisa Pahorja, ko se je zavzel za izpustitev političnih zapornikov.

Marjan Šarec naj bi za posamezne nastope računal tudi po 800 evrov. Zneskov ne pozna, saj je imel menedžerja, ki se je dogovarjal z naročniki.