A Drnovšek je bil vendar eden in edini. Napovedal je, da se bodo pobili za njegovo nasledstvo. In še vedno se pobijajo. Vedel je, kakšni so. Že kmalu voditelja SD Boruta Pahorja niso jemali resno. Čeprav je bil prepričljiv relativni zmagovalec, so ga odstrelili. Enako se je dogajalo Cerarju, Bratuškovi in Šarcu. Že pred dobrimi sedmimi leti (septembra 2014) je dr. Frane Adam dobro diagnosticiral, čeprav je bila takrat Cerar s svojo SMC na višku moči: »Leva opcija je že od leta 2008 v nenehnem razpadanju in vnovičnem sestavljanju, kar se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo.«
V teh razmerah se je čutil dolžan poseči nekdanji predsednik Milan Kučan. Nedavno je na forumu starejših SD (vodi ga čili nekdanji sindikalist Dušan Semolič, v sedemdesetih letih strokovno-politični delavec SZDL) opozoril na veliko odgovornost, ki jo ima opozicija. Ni kar tako, če Kučan stavi na SD z besedami, da naj »poveže opozicijo ne samo po volitvah, temveč že pred volitvami.«
Najmanj trikrat več vprašanih (to je 29,5 odstotka) priznava mandatarske kompetence Golobu kot pa predsednici SD Tanji Fajon (8,5 odstotka).
Se s Kučanom, če je še tega mnenja, vsi strinjajo? V Mladina, ki ji gre za močan levosredinski blok, ki bo zanesljivo preprečil, da bi Janša dobil še ena mandat, že ne. Agencija Ninamedia, ki je podatke raziskave dala Mladini, daje vedeti, da trgovec z elektriko Robert Golob v zadnji meritvi javnega mnenja že krepko prekaša Janeza Janšo, Golobova stranka pa da dohiteva SDS in je že prehitela SD. Najmanj trikrat več vprašanih (to je 29,5 odstotka) priznava mandatarske kompetence Golobu kot pa predsednici SD Tanji Fajon (8,5 odstotka).
Tudi sam sem prejel pošto od predsednika vlade. Bil sem najprej presenečen je pismo prispelo na domač naslov v Spodnjo Šiško, a se nisem zmotil, ko sem nekaj trenutek pozneje pomislil, da gre za nekakšno kampanjo. Preveril sem poštni predal in ugotovil, da mi je sošolec s fakultete JJ po elektronski poti (in ne po tviterju) nazadnje pisal, ko mi je vračal avtoriziran intervju. Naslednja avtorizacija je do mene prispela kar prek urednika … Lepo, da je predsednik vlade pisal vsem in tako dokazal, da nikogar ne izključuje.
Pred tem je premier storil premalo, da bi mu zaupala vsaj spodobna manjšina. Morda bi storil vsaj nekaj, če bi iz ekipe izključil okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kot je zapisal uvodničar Domovine: »Zdaj pa bodo podporniki SDS svojim sosedom težko pojasnili, v čem so drugačni od koruptivne levice. In podporniki NSI bodo svojim sosedom težko pojasnili, v čem so drugačni od levice in od SDS.«
Evropski poslanec Milan Zver je v Demokraciji razkril, da je njegova evropska kolegica Ljudmila Novak na sestanku politične skupine evropske ljudske stranke »brezkompromisno napadla predsednika slovenske vlade.« Pridal je, da bo tudi ona kriva, če bo kdaj proti Sloveniji uporabljen pogojevalni mehanizem za črpanje evropskih sredstev in če bo podlaga za to inkriminirana resolucije o stanju vladavine prava v Slovenije.
Odnosi med Novakovo in Janšo so že dolgo brezkompromisno izključujoči, zaradi njih je morala v »zadnji instanci« oditi z vrha NSI. Bolj me zanima teza Zvera, da bi bila resolucija lahko uporabljena kot podlaga za pogojevalni mehanizem za črpanje evropskega denarja. Ni toliko pomembno, da je pod kotlom STA in nedelegiranih evropskih tožilce močno kurila vlada in bo morali potemtakem njeni člani osebno odgovarjati, pomembnejše od tega je, da si njegova strankarska kolegica Romana Tomc drugače kot on z resolucijo ne dela skrbi. Gre za po njenih besedah za povsem benigno besedilo. Je torej resolucije o Sloveniji nenevarna ali nasprotno potencialno izključevalna?
Zver si ne predstavlja, da bi kdo iz t. i. opozicije Kul v teh zahtevnih časih vodil vlado. To je izključevanje.
Zver si ne predstavlja, da bi kdo iz t. i. opozicije Kul v teh zahtevnih časih vodil vlado. To je izključevanje. Še huje je. Že dolgo – denimo tja od Demosove vlade Lojzeta Peterleta – si pri nas levica in desnica medsebojno izključujeta. Druga drugi jemljeta legitimnost in vsakršno primernost vladanja. Ne glede na to, kdo je na oblasti, vedno je demokracija ogrožena. Zato pa je pri nas z demokracijo in vladavino prava, tako kot je. Zaradi tega resolucija evropskega parlamenta o vladavini prava še kako upravičeno izraža globoko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v Sloveniji.
Božič je, na levi sredini pa še posebej v teh dneh ne morejo najti svoj notranji mir. Politična polarizacija ne poteka le med levico in desnico temveč bolj znotraj širše definirane leve opcije, povezane z raznolikimi skupinami, omrežji in posamezniki iz ozadja. Frakcijski boji, ki peljejo v diferenciacijo in izključevanje, so v polnem teku.
Kaj pa na desni sredini? Zamislimo si, da bo na sestanku politične skupine Matej Tonin »brezkompromisno napadel predsednika slovenske vlade«, potem pa bo z novim predsednikom ali predsednico SDS popil kavo?