Vlada je sprejela sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, v katerem so med drugim določeni ukrepi za ohranjanje delovnih mest, med drugim sofinanciranje plač za delavce na čakanju. Pripravili so tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, predvsem upokojencev ter ukrepe za pomoč samozaposlenim. Ukrepi so ocenjeni na okoli dve milijardi evrov.

Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da se svetovno gospodarstvo zaradi pandemije novega koronavirusa sooča z resno gospodarsko škodo. Kot ocenjuje izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva, bi bila lahko škoda celo večja od tiste, ki jo je povzročila zadnja gospodarska kriza. Poleg tega trenutne razmere terjajo ukrepe, kakršnih še ni bilo.

Vlada bo za boj s posledicami epidemije koronavirusa namenila toliko sredstev, kolikor bo treba, je danes poudaril uradni govorec kriznega štaba vlade Jelko Kacin. Vlada bo na večerni seji razpravljala o t. i. protikorona paketu; za obravnavo v DZ naj bi bil paket pripravljen do konca tedna.

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela več odlokov, povezanih z epidemijo koronavirusa: odlok, s katerim se minimalni delovni čas živilskih prodajaln skrajšuje na 18. uro, odlok, ki ceni električno energijo gospodinjstev, pa tudi odlok o začasni prepovedi izvajanja nadzora vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite in hidrantnega omrežja.

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki predvideva državno pomoč pri izplačilu nadomestil za čakanje na delo in odlog plačila socialnih prispevkov za samozaposlene, je le prvi korak, sledili bodo novi, je danes povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Hkrati je delodajalce pozval, naj se ne prenaglijo pri odpuščanjih.

Božo Dokl, solastnik podjetja Hiša Daril d.o.o., se je na medije obrnil kot pobudnik Peticije za zaščito delavcev in obrtnikov. Skrbi ga, da je vlada spregledala nekaj zelo pomembnih dejstev, kar bi nas lahko teplo že čez nekaj tednov. Hkrati opozarja, da lahko trenutne razmere in nezadostni interventni ukrepi pripeljejo do masovnega odpuščanja delavcev:

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki je v primeru, da bo določilo, da morajo biti prodajalne z živili odrte vsaj med 8. in 20. uro, ostalo v veljavi, napovedal poziv članstvu k stavki, je gospodarskega ministra danes pozval k vključitvi v pogovore. "Poznamo situacijo na terenu in pripravljeni smo na konstruktiven dialog," pravijo.

Zapiranje proizvodnih obratov zaradi epidemije novega koronavirusa bi lahko ogrozilo oskrbe prebivalstva. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zato delodajalce pozval, naj delovne procese organizirajo tako, da bodo v največji meri zaščitili zdravje svojih zaposlenih. Proizvodni procesi se ne smejo ustaviti, je opozoril.

Vlada je potrdila predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ob širjenju koronavirusa predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma in v določenih primerih karantene, je dejala ministrica za delo, ki opravlja tekoče posle, Ksenija Klampfer. Pri tem je po pozivih delodajalcev omilila pogoje za koriščenje ukrepa.

Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje je na današnjem sestanku pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku opredelil ukrepe za zmanjšanje posledic izbruha novega koronavirusa na gospodarstvo. Namen je zmanjšati škodo, ki jo bodo podjetja nedvomno utrpela, vredni pa so 998 milijonov evrov, je povedal Počivalšek.

Švedska je zaradi negativnih vplivov epidemije koronavirusa na gospodarstvo ta teden znižala napoved letošnje rasti BDP. Kot je sporočila finančna ministrica Magdalena Andersson, po novem pričakujejo 0,8-odstotno rast, kar je 0,3 odstotne točke manj od dosedanje napovedi. Če bo epidemija še dolgo trajala, bo rezultat morda še slabši, je opozorila.

V Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo na stopnjevanje vpliva pojava koronavirusa na celotno gospodarstvo. Pričakujejo takojšnjo pripravo ukrepov, ki bodo podjetjem in zaposlenim omogočili lažje delovanje v času trajanja omejitev zaradi virusa, kot tudi sestanek strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno gospodarsko okolje.

Evropska komisija območju evra za letos in prihodnje leto napoveduje 1,2-odstotno rast BDP, kar je toliko kot v novembrski napovedi. Opozarja, da izziv za evropsko gospodarstvo ostajajo geopolitične napetosti, zlasti na področju trgovine. Poziva, naj države trenutne razmere izkoristijo za strukturne reforme, ki bi okrepile produktivnost in rast.

Slovenija v naslednjo krizo vstopa še slabše pripravljena kot v prejšnjo, opozarja ekonomist Rok Novak v javnem pismu, ki politiko poziva k povezovanju, da bi bila pripravljena na izzive, ki stojijo pred sodobno Slovenijo.

Madžarska je zunanjepolitično zelo dejavna država. Toda čeprav v zadnjem času s pomočjo nemških avtomobilskih koncernov dosega visoko gospodarsko rast, je še vedno ena od revnejših članic EU in daleč od tega, da bi bila evropska gospodarska sila.

Politike, ki jih uveljavljajo populistični politiki, kot je na Madžarskem Viktor Orban, so zelo podobne temu, kar je počela socialistična Jugoslavije, je prepričan ekonomist Rok Spruk.

Premier Marjan Šarec je imel včeraj ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu tudi več dvostranskih srečanj. Med drugim se je na kratko pogovoril s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in se sestal z generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalino Georgievo, so navedli v kabinetu premierja.

Nekatere največje svetovne banke, zavarovalnice in pokojninski skladi so od leta 2015 skupaj vložili 1400 milijard dolarjev v podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, je včeraj opozorila okoljska organizacija Greenpeace. V izračunih so upoštevali zgolj podjetja, ki se udeležujejo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.

Britanski premier Boris Johnson je včeraj afriškim voditeljem v Londonu obljubil, da bo njegova država po brexitu bolj odprta za afriške migrante. Napovedal je tudi konec vlaganja v izkopavanje premoga v Afriki in podporo prehodu na nizkoogljične vire energije.

V švicarskem Davosu se bo danes začelo 50. jubilejno letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo spet združilo svetovne gospodarske in politične voditelje ter predstavnike nevladnega sektorja. V ospredju bodo podnebne spremembe in dolgoročno bolj vzdržen model gospodarstva. Med udeleženci bo tudi premier Marjan Šarec.