Janša: Če želimo letos rešiti vsaj del turistične dejavnosti, nujno potrebujemo "koronastandarde"

Kljub opozorilu predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde, da zna biti evropski fiskalni odziv nezadosten in prepozen, so voditelji na četrti videokonferenci od začetka marca potrdili skromna pričakovanja.

V ospredju je bila razprava o skladu za okrevanje, prihodnjem večletnem proračunu in povezavi med njima. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po vrhu ponovil, kar je zapisal v vabilu voditeljem na zasedanje pred dvema dnevoma.

Voditelji so se po Michelovih besedah zavezali k temu, da se uravnotežen dogovor o skladu za okrevanje in prihodnjem večletnem proračunu doseže čim prej. Zavzeli so se za vzpostavitev sklada, ki bo "dovolj velik" ter usmerjen k najbolj prizadetim sektorjem in geografskim delom Evrope.

Evropsko komisijo so zadolžili za analizo natančnih potreb in pripravo konkretnih predlogov glede sklada za okrevanje in sprememb prihodnjega večletnega proračuna, v katerih naj tudi pojasni povezavo med obema instrumentoma.

Neuradno se sicer kot rok za pripravo konkretnih predlogov za sklad omenja 6. maj, a uradno tega ni nihče potrdil. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kot časovni okvir za nov proračunski predlog omenila drugi ali tretji teden v maju.

Je pa šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno tvitnil, da se bo evroskupina znova sestala v prihodnjih dveh tednih in nadaljevala delo glede sklada za okrevanje, kar potrjuje omenjen neuradni rok.

Obenem so voditelji pričakovano podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov in načrt za okrevanje, ki sta ju pripravila Michel in von der Leynova, ter dogovoru finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ukrepi nared do 1. junija.

Obrisi načrta za okrevanje, ki so ga podprli voditelji, vključujejo štiri načela in štiri prioritete. Temeljno načelo je, da se je glede na simetričnost šoka zaradi pandemije pomembno izogniti temu, da bi okrevanje postalo asimetrično.

Med prioritetami pa je Michel izpostavil nujnost zagotovitve strateške avtonomije EU, tudi z učinkovitim pregledovanjem tujih neposrednih naložb, zagotovitvijo proizvodnje ključnega blaga v Evropi in vzpostavitvijo odpornejše zdravstvene infrastrukture.

Von der Leynova je potrdila, da nameravajo z uporabo inovativnih finančnih instrumentov okrepiti moč evropskega proračuna, ki je po njenem prepričanju edini pravi instrument za zagotovitev okrevanja evropskega gospodarstva od hudih posledic pandemije.

Predsednica je tudi izpostavila, da bo treba v tem novem načrtu za okrevanje poiskati pravo ravnotežje med nepovratnimi sredstvi, ki jih zahtevajo južne oziroma kohezijske države, in posojili, pri katerih vztrajajo severne države, ki prisegajo na varčevanje in disciplino.

Da bi se izognili scenariju po prejšnji videokonferenci konec marca, ko je zaradi vsebinsko precej prazne skupne izjave glede ključnih odprtih vprašanj prevladalo mnenje, da je bil vrh neuspešen, tokrat skupne izjave ni, le sklepi predsednika Evropskega sveta.

Preboja torej pričakovano ni. Pandemija je, tako kot pred leti finančna kriza, razdelila Evropo na jug in sever. Države so razdeljene v dva tabora, podobno kot v proračunskih pogajanjih. Je pa sedaj razprava namesto na vprašanje skupnih obveznic osredotočena na dilemo nepovratna sredstva ali posojila.

Južne oziroma kohezijske države, vključno s Slovenijo, zahtevajo več solidarnosti in radodarnejše evropske instrumente, medtem ko severne države izpostavljajo disciplino in varčevanje. Nemčija, ki je sicer na strani severnjakov, poskuša igrati vlogo posrednice.

Premier Janez Janša je po zasedanju v sporočilu za javnost posvaril pred hudimi političnimi posledicami, če ne bo dovolj solidarnosti.

Izrecno je izpostavil tudi težak položaj turističnega sektorja in pozval k oblikovanju skupnega koronastandarda za turistične zmogljivosti in storitve na ravni EU, tako da bi se vzpostavilo potrebno zaupanje in s tem omogočilo delovanje te pomembne panoge.

"Če želimo letos rešiti vsaj del turistične dejavnosti, nujno potrebujemo 'koronastandarde' za posamične gostinske in turistične kapacitete. Tudi ali predvsem na ravni EU. Marsikaj bo drugače v turizmu, a mnoge rešitve vendarle obstajajo," je premier tvitnil med zasedanjem.

Prvi odzivi voditeljev so sicer različni. Italijanski premier Giuseppe Conte je dogovor vrha označil za velik napredek. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal še težka pogajanja, nemška kanclerka Angela Merkel pa je izpostavila, da še naprej zavrača koronske obveznice.

Glede na osrednjo vlogo večletnega evropskega proračuna v strategiji za okrevanje bo iskanje kompromisa izjemno zahtevno. Prejšnji, februarski poskus proračunskega dogovora se je končal klavrno. Ali bo pandemija pot do konsenza olajšala ali otežila, je težko napovedati.

Dogovora sicer v bližnji prihodnosti ni pričakovati tudi iz povsem praktičnih razlogov. Za preboj bo namreč potrebno vsaj eno fizično srečanje voditeljev, pojasnjujejo viri pri EU.