Vrh EU se bo poskušal poenotiti glede okrevanja po pandemiji

Ključni elementi razprave bodo po pričakovanjih evropski sklad za okrevanje, prihodnji večletni proračun unije in povezava med tema instrumentoma, ki bosta igrala bistveno vlogo pri okrevanju evropskega gospodarstva.

Michel je sicer v tradicionalnem vabilu voditeljem na zasedanje pozval zgolj k dogovoru o tem, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev sklada, ki bi moral biti dovolj velik ter usmerjen k najbolj prizadetim sektorjem in območjem Evrope.

Od vrha se pričakujejo usmeritve glede sklada za okrevanje in prihodnjega večletnega proračuna, ki bodo v pomoč Evropski komisiji pri pripravi konkretnih predlogov, v katerih naj bi med drugim pojasnila povezavo med skladom in proračunom.

Poleg tega se od vrha pričakuje podpora izhodnemu načrtu in načrtu za okrevanje, ki sta ju na pobudo voditeljev pripravila predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije, ter dogovoru finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ti ukrepi nared do 1. junija.

Premier Janez Janša je dan pred videokonferenco tvitnil, da je z Michelom govoril o boju s koronavirusom, izhodnih strategijah, preoblikovanju naslednjega sedemletnega proračuna EU, skladu za obnovo, simetričnem financiranju posledic epidemije in predlogih za reševanje turizma.

V nagovoru v torek zvečer pa je premier dejal, da pogovori o evropskem dolžniškem instrumentu še potekajo in da je prej kot preboj bliže manjši kompromis. "A upanje umre zadnje," je dodal.

Janša je sicer konec marca s še osmimi voditelji v pismu Michelu podprl vzpostavitev skupnega dolžniškega instrumenta. Pismo so poleg njega podpisali še voditelji Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske in Španije.