Damir Črnčec, nekdanji državni sekretar na Mors, o novi realnosti Evrope in Slovenije

Evropski voditelji so po ameriških volitvah očitno postali referenti, uradniki D. Trumpa, on odloča, oni se malo »zmrdujejo«, sestankujejo, na koncu pa je bolj kot ne tako, kot hoče ameriški predsednik, kaže, da ima tudi ruski predsednik V. Putin več besede od njih. O Evropi, o Ukrajini se pogovarjata kar sama, morda bodo kakšno besedo, a bolj za videz, lahko rekli še v Bruslju in ukrajinski predsednik V. Zelenski. In višje carine za Kitajsko, potem za Kanado, zdaj za Evropo. Včeraj Zelenski diktator, zdaj spoštovan. Vsak dan nekaj novega.

V nedavnem pogovoru z novinarjem nemškega tednika Der Spiegel je bivši francoski zunanji minister in predsednik vlade Dominique de Villepin dogajanje v februarju 2025 (münchensko konferenco, dve zborovanji evropskih ministrov v Parizu, pogajanja Američanov in Rusov v Riadu) primerjal s padcem berlinskega zidu (1989) ali – še bolje – z govorom Winstona Churchilla v Fultonu leta 1946.

Premier Robert Golob je pred četrtkovim izrednim vrhom EU danes sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi se ga med drugim udeležila obrambni minister Borut Sajovic in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Govorili naj bi o tem, ali bo Slovenija sledila pozivom h krepitvi evropske obrambe in namenila več sredstev za obrambo.

V epizodi #172 podkasta AIDEA je gostoval dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja evropske in balkanske zgodovine. Pogovor je ponudil globok vpogled v ključne zgodovinske prelomnice, ki so oblikovale sodobno Evropo – od selitev Slovanov in vpliva krščanstva, preko reformacije in razsvetljenstva, do razpada Jugoslavije in sodobnih geopolitičnih izzivov.

Bog vpraša Busha, v kaj verjame. Bush mu odgovori, da verjame v svobodni trg in močno ameriško nacijo. Bog ga pohvali in bivšega republikanskega predsednika povabi, naj sede na njegovo desno. Naslednji pride Obama in Bogu odgovori, da verjame v moč demokracije in enakost pred zakonom. Bog je zadovoljen in demokratu reče, naj sede na njegovo levo. Potem pride Donald Trump. Bog ga vpraša, v kaj pa on verjame. Trump izstreli kot iz tipa: »Verjamem, da sediš na mojem stolu.«

V Kremlju so danes zavrnili možnost napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino, ki naj bi zagotovile izvajanje morebitnega prihodnjega dogovora o prekinitvi ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V ponedeljek je namreč ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bi imel težav s tem.

»Ukrajina in Ukrajinci se morajo boriti, morajo vztrajati, na nas je pa da razumemo, da je njihov boj tudi naš boj,« je ob tretji obletnici ruske agresije na Ukrajino napisal nekdanji državni sekretar na Mors Damir Črnčec.

Estonski pevec Tommy Cash s svojo pesmijo za tekmovanje za pesem Evrovizije buri duhove v Italiji. V pesmi z naslovom Espresso Macchiato 33-letnik poje o najrazličnejših italijanskih klišejih, vse od špagetov do besed amore in mafija. Številni v Italiji so zaradi tega ogorčeni nad raperjem s pravim imenom Tomas Tammemet.

Do lani aprila je bil podpredsednik ZDA J. D. Vance senator v Ohiu, pred dnevi je kot apostol svobode govora nastopil na münchenski varnostni konferenci. To je bila uvertura k Trumpovim grožnjam Zelenskemu, s katerimi je podprl do zdaj v demokratičnem svetu še ne videno transakcijsko zunanjo politiko na steroidih.

Kaj občutimo ob novi obletnici ruske invazije na Ukrajino? Kot opazovalci smo v teh treh letih, kolikor traja vojna, prešli več faz čustev; od jeze in šoka, preko obsodbe zločinov in zločincev ter sočutja do žrtev, do vse večje otopelosti in sprijaznjenosti, da nimamo nobenega vpliva na dogajanje in da ne moremo prav ničesar spremeniti.

Donald Trump je že v prvem mesecu v Beli hiši vrgel svet s tečajev, kaj šele bo do konca štiriletnega predsedniškega mandata. Trump je še pred začetkom pogajanj o končanju vojne v Ukrajini postavil na glavo vlogo rablja in žrtve.

Predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin je v intervjuju za sobotno prilogo Dela ocenil, da Evropa v geopolitičnem vidiku izgublja, saj jo duši drastična regulacija. Trenutno ne vidi tudi nobene moči evropske politike, niti enotnosti. Kritičen je do politične korektnosti, češ da v zahodnem svetu svobode govora ni več.

V nedeljo, 23. februarja, bodo verjetno najpomembnejše evropske volitve letos, kajti volili bodo Nemci. Strah obeh največjih tradicionalnih strank na levi in desni, socialdemokratov (SPD) in krščanske demokracije (CDU), pred volilnim uspehom skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) je velik in še narašča.

Moč Evrope je v njeni enotnosti, je na današnjem srečanju z več evropskimi in drugimi državami v Parizu povedal premier Robert Golob. Na sestanku, na katerem so zlasti izmenjali poglede na razmere v Ukrajini in odzive nanje, se je zavzel tudi za izgradnjo evropskih obrambnih sposobnosti in industrije, so sporočili iz kabineta premierja.

Po pripravljenosti britanskega premierja Keira Starmerja, da v Ukrajino v primeru konca vojne kot mirovne sile pošlje tudi britanske vojake, iz Evrope prihajajo različna stališča. Poljska vojakov ne namerava poslati, Švedska tega ne izključuje, Nemčija in Norveška pa menita, da je o tem še prezgodaj govoriti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Madžarska je bila danes kritična do srečanja voditeljev več evropskih držav, ki bodo v Parizu iskali skupni odgovor na novo ameriško politiko do Ukrajine. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je menil, da je njihov namen preprečiti mirovni dogovor za Ukrajino. Madžarski premier Viktor Orban ima za razliko od večine Evrope zelo prijateljski odnos z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora, je v nedeljo ob zaključku dogodka povedal predsednik konference Christoph Heusgen in dodal, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa živijo na drugem planetu. Zavzel se je tudi za enotnost v Evropi glede mirovnih pogovorov o vojni v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Z docentom dr. Simonom Malmenvallom, tudi kustusom v Slovenskem šolskem muzeju, smo se pred tretjo obletnici invazije Ruske federacije na Ukrajina pogovarjali v njegovem kabinetu na teološki fakulteti. Ohranil je stike z različnimi ljudmi, pretežno iz akademskih krogov, tako tistimi iz Ukrajine kot Ukrajinci, ki so se zaradi vojnih razmer znašli v emigraciji, pa tudi z ljudmi iz Belorusije in Rusije.

Ruski predsednik Vladimir Putin pričakuje, da bo ameriški predsednik Donald Trump hitro vzpostavil red v odnosih z Evropo, ki da mu bo "mahala z repom". V danes objavljenem pogovoru za rusko televizijo je bil Putin kritičen do evropske elite, za katero je dejal, da ji je bil sicer bolj všeč Trumpov predhodnik Joe Biden.