Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk so danes govorili s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom o pogajanjih med Ukrajino in Rusijo v Turčiji. Voditelji so v pogovoru s Trumpom izpostavili pomen pritiska na Moskvo.

Ameriški predsednik Donald Trump postaja eden najbolj učinkovitih spodbujevalcev političnih gibanj. Volivci v Kanadi in Avstraliji so pokazali, da bolj kot navdušenje na desnici budi odpor na levici. Njegova politika konfrontacije, podrejanja in trgovinskega nasilja postaja novi rdeči prapor, pretirana bližina z njim pa se kaže kot recept za hude volilne poraze.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v nagovoru ob 80. obletnici poraza nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni zaveznike pozval k enotnosti v boju proti ruski invaziji na Ukrajino. Poudaril je, da se je proti zlu treba boriti skupaj in odločno. Kritičen je bil tudi do vojaške parade v Moskvi, ki jo je označil za parado cinizma.

Dr. Peter Stanković je zagotovo eden zanimivejših profesorjev z ljubljanske fakultete za družbene vede. Je strokovnjak za kulturologijo, ki je pred leti razburil Slovence z odlično knjigo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Spregovorila sva tudi o tej raziskavi, poleg tega pa še o številnih aktualnih temah iz domačih in tujih logov. Dialog z dr. Stankovićem je bil pravi užitek, ker je prijeten, razgledan, humoren.

Maks Tajnikar, ekonomist, o diktatorjih na tej in oni strani luže

Ameriško ekonomsko samouničevanje je prineslo doslej največji razkol med Belo hišo in Elonom Muskom. Zdi se, da za zdaj še vedno najbogatejši zemljan počasi izgublja politični vpliv in tako tesno povezanost z Donaldom Trumpom, da mu je prinesla vzdevek »predsednik v senci«. A kriva ni le carinska vojna, skok v politiko je močno načel poslovni imperij, njegove milijarde pa ne kupijo (več) vseh volitev.

Tako kot je Levica paradoksalno padla v isto mentalno sfero kot Orban, pa tega noče za nobeno ceno priznati, velja tudi za najmočnejšo desno stranko, pravi v pogovoru sociolog dr. Frane Adam.

Od lanskih volitev v Evropski parlament, ki so jim sledile nemške in francoske parlamentarne volitve, narašča podpora populističnim, skrajno desnim in nacionalističnim strankam v Evropi. Doslej so uživale simpatije in podporo Kremlja, kjer se iz Bruslja odkrito norčujejo, toda ustoličenje Donalda Trumpa v Beli hiši je Evropsko unijo izpostavilo tudi v smeri zahoda, saj nova ameriška administracija, v kateri sta glasna zlasti Elon Musk in JD Vance, ne skriva prezira do evropskih liberalcev in levičarjev, na živce pa jim gredo celo konservativci oziroma krščanski demokrati.

Škandal Signal je po eni strani skoraj zabaven prikaz, kakšni šalabajzerji – ni boljšega izraza – oblikujejo ameriško politiko. Ne samo da je vrh nacionalne varnosti o napadu na drugo državo sproščeno klepetal prek družbenega omrežja, za dobro mero so zraven vključili še povsem osuplega novinarja. Po drugi strani smo v Evropi znova dobili jasno sporočilo, da je čezatlantskega zavezništva konec. ZDA so ne samo naš tekmec, ampak vse bolj naš nasprotnik.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v pogovoru za francoski radio France Inter dejala, da bi se morala Evropa v luči carin, ki jih uvaja predsednik ZDA Donald Trump, usmeriti v gospodarsko neodvisnost. Ob tem je poudarila, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

T. i. dopust človeštva iz zgodovine (predvsem njegovega razvitega dela na čelu z Evropsko unijo) se pospešeno končuje, (pri)sila spet postaja glavni modus operandi v meddržavnih odnosih, večina globalne skupnosti pa bo, kot kaže, kmalu vnovič razdeljena na vplivna območja supersil/velesil (ZDA, LR Kitajske in Ruske federacije, bržkone tudi Indije, Turčije in Irana, morda celo Brazilije). Lahko rečemo, da se na zgodovinsko prizorišče postopoma vračajo imperiji.

Vojne se ne končajo po telefonu, pa čeprav se o tem 90 minut pogovarjata ameriški in ruski predsednik. Minuli teden sta že drugič govorila, a je Ukrajina še daleč od premirja, kaj šele trajnejšega miru. Obljube Donalda Trumpa, da bo z enim klicem (Putinu?) končal vojno v Ukrajini, so bile za lase prevlečene. Putin je slovenskemu zetu kvečjemu namignil, da prihaja nov slogan: Russia First, America Second (Najprej Rusija, potem Amerika). Če je Trump v stikih s Putinom kaj dokazal, potem je to, da je trgovec.

Festival Fabula je v sklopu teoretično-humanističnega fokusa Fabula v teoriji v torek zvečer v Cankarjevem domu gostil enega najvplivnejših sodobnih političnih mislecev, ameriškega politologa Francisa Fukuyamo. Med drugim je v pogovoru v povezavi z vojno v Ukrajini med drugim ocenil, da ima Evropa problem glede varnosti.

Države morajo same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, je na današnjem posvetu o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju dejal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu premierja, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Današnje grožnje so, tako kot v preteklosti, naravne in človeške, je dodal.

Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo, je danes v nagovoru na Danskem dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropa mora po njenih besedah do leta 2030 vzpostaviti "močno obrambno držo". Temu bo namenjena bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe, ki jo bo Bruselj predstavil v sredo.

Bo politični poker med Trumpom in Putinom res prinesel mir v Ukrajini in kdo se igra s tretjo svetovno vojno? Je Robert Golob leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami že odpisan ali še lahko ponovi mandat? Je politiki sploh v interesu dobro delujoč javni servis RTV? To so teme, o katerih v novi epizodi Reporter podkasta katerih spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, ter nekdanja direktorica TV Slovenija in kolumnistka Reporterja Ljerka Bizilj.

»Naredimo Evropo spet veliko! Make Europe Great Again!« Nekajkrat je to ponovil v povišanem tonu evropski poslanec politične skupine Evropske ljudske stranke, izvoljen na listi SDS, Branko Grims v Hiši EU v razpravi, namenjeni stotemu dnevu Evropske komisije. Z eno nogo je ta nekdanji kranjski poslanec SDS in ustanovitelj predhodnica Socialdemokratke zveze Slovenije že desno zunaj ELS.

Donald Trump bi lahko na koncu pokopal še politično kariero Janeza Janše. Politik ne more sedeti na dveh stolih, v odločilnih trenutkih je treba izbrati stran. Ali si za Volodimirja Zelenskega ali za Donalda Trumpa, se danes vrti glavno vprašanje v svetu globalne politike, odgovor nanj pa lahko ima tudi močan vpliv na nacionalno, notranjo politiko.

Damir Črnčec, nekdanji državni sekretar na Mors, o novi realnosti Evrope in Slovenije

Evropski voditelji so po ameriških volitvah očitno postali referenti, uradniki D. Trumpa, on odloča, oni se malo »zmrdujejo«, sestankujejo, na koncu pa je bolj kot ne tako, kot hoče ameriški predsednik, kaže, da ima tudi ruski predsednik V. Putin več besede od njih. O Evropi, o Ukrajini se pogovarjata kar sama, morda bodo kakšno besedo, a bolj za videz, lahko rekli še v Bruslju in ukrajinski predsednik V. Zelenski. In višje carine za Kitajsko, potem za Kanado, zdaj za Evropo. Včeraj Zelenski diktator, zdaj spoštovan. Vsak dan nekaj novega.