Golob: Evropa se mora usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije

Evropa se mora čim prej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije, je na srečanju dejal Golob. Zavzel se je tudi za takojšnje premirje v Ukrajini, pri čemer bi po njegovem mnenju morali vsi pozvati ruskega predsednika Vladimirja Putina, da konča z agresijo in prepreči nadaljnje žrtve.

Na neformalnem srečanju skupine držav, ki ga je organiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, je bila osrednja pozornost razprave po navedbah kabineta predsednika vlade namenjena izmenjavi pogledov do razmer v Ukrajini, možnih odzivov nanje ter o krepitvi odpornosti in obrambnih sposobnosti Evropske unije.

Evropske države zadnje dni iščejo skupno stališče po spremembi usmeritve ZDA in pripravljenostjo njenega predsednika Donalda Trumpa, da tri leta po začetku ruske agresije na Ukrajino vnovič vzpostavi stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Strani bosta začeli tudi pogovore za končanje vojne v Ukrajini, iz katerih pa sta zaenkrat izključeni tako Evropa kot Kijev.

V luči tega je Macron v ponedeljek na pogovorih o Ukrajini gostil voditelje ključnih držav EU in zveze Nato. Nekateri voditelji vlad in držav v Evropi, med njimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, pa so ob tem izrazili nezadovoljstvo, da na pogovore v Pariz niso bile vabljene vse države članice EU.

Macron je za danes sklical novo srečanje, na katerem so poleg slovenskega premierja sodelovali tudi voditelji Hrvaške, Norveške, Islandije, Kanade, Litve, Estonije, Latvije, Češke, Grčije, Finske, Švedske, Belgije, Bolgarije, Irske, Portugalske, Cipra, Luksemburga in Romunije.

Srečanje v Parizu, na katerem so predsedniki vlad sodelovali večinoma na daljavo, je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija komentiral državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. Pogovor je bil po njegovih besedah zelo resen in poglobljen, omenjene so bile tudi najnovejše Trumpove izjave glede Ukrajine in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Zadnjega je Trump označil za "neizvoljenega diktatorja", ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil".

Te izjave po Volkovih besedah skrbijo, ker prvo srečanje med ZDA in Rusijo v Rijadu ni dalo veliko rezultatov, žrtvi ruske agresije Ukrajini pa je v zadnjih dneh postavljeno kar nekaj pogojev - da se npr. v naprej odpove ozemlju, članstvu v zvezi Nato in polovici svojega surovinskega bogastva. Rusiji kot agresorju medtem ni bil dan noben pogoj, niti tisti osnovni, da takoj prekine z agresijo, je dejal Volk.

Po njegovi oceni je bil na današnjem srečanju narejen preboj k večji enotnosti v Evropi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa bo zdaj ocenil, ali bo sklical izredno zasedanje voditeljev držav in vlad EU ali bo počakal na redni spomladanski vrh 20. marca. Slovenija se zavzema za izredni vrh.

Vsi predsedniki vlad so sicer, tako Volk, danes govorili o določeni ogroženosti EU, nekateri tudi o eksistencialni grožnji za demokracijo, človekove pravice in pravno državo. Obenem pa je bilo sporočilo, da je ta trenutek nujno treba zaščititi predvsem nas same v Evropi ter okrepiti lastne obrambno-vojaške sposobnosti in vse druge vidike varnosti in odpornosti na zunanje vplive. Zadnje dogajanje namreč kaže, da je EU na pogajalski mizi, ne pa za njo. Evropa po Volkovem prepričanju brez te krepitve lastne odpornosti ne bo imela geopolitične vloge v svetu

Je pa ogromna večina voditeljev, tudi premier Golob, danes poudarila, da še niso pripravljeni razpravljati o napotitvi vojakov za zagotavljanje miru v Ukrajini, dokler ne bo jasno, kakšen bo sploh dogovor o miru, je še povedal državni sekretar. Ko bodo podrobnosti jasne in ko bo doseženo soglasje glede vloge Evrope, pa bo Slovenija tako kot vedno do zdaj sodelovala, je dodal.