Od lanskih volitev v Evropski parlament, ki so jim sledile nemške in francoske parlamentarne volitve, narašča podpora populističnim, skrajno desnim in nacionalističnim strankam v Evropi. Doslej so uživale simpatije in podporo Kremlja, kjer se iz Bruslja odkrito norčujejo, toda ustoličenje Donalda Trumpa v Beli hiši je Evropsko unijo izpostavilo tudi v smeri zahoda, saj nova ameriška administracija, v kateri sta glasna zlasti Elon Musk in JD Vance, ne skriva prezira do evropskih liberalcev in levičarjev, na živce pa jim gredo celo konservativci oziroma krščanski demokrati.

Škandal Signal je po eni strani skoraj zabaven prikaz, kakšni šalabajzerji – ni boljšega izraza – oblikujejo ameriško politiko. Ne samo da je vrh nacionalne varnosti o napadu na drugo državo sproščeno klepetal prek družbenega omrežja, za dobro mero so zraven vključili še povsem osuplega novinarja. Po drugi strani smo v Evropi znova dobili jasno sporočilo, da je čezatlantskega zavezništva konec. ZDA so ne samo naš tekmec, ampak vse bolj naš nasprotnik.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v pogovoru za francoski radio France Inter dejala, da bi se morala Evropa v luči carin, ki jih uvaja predsednik ZDA Donald Trump, usmeriti v gospodarsko neodvisnost. Ob tem je poudarila, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

T. i. dopust človeštva iz zgodovine (predvsem njegovega razvitega dela na čelu z Evropsko unijo) se pospešeno končuje, (pri)sila spet postaja glavni modus operandi v meddržavnih odnosih, večina globalne skupnosti pa bo, kot kaže, kmalu vnovič razdeljena na vplivna območja supersil/velesil (ZDA, LR Kitajske in Ruske federacije, bržkone tudi Indije, Turčije in Irana, morda celo Brazilije). Lahko rečemo, da se na zgodovinsko prizorišče postopoma vračajo imperiji.

Vojne se ne končajo po telefonu, pa čeprav se o tem 90 minut pogovarjata ameriški in ruski predsednik. Minuli teden sta že drugič govorila, a je Ukrajina še daleč od premirja, kaj šele trajnejšega miru. Obljube Donalda Trumpa, da bo z enim klicem (Putinu?) končal vojno v Ukrajini, so bile za lase prevlečene. Putin je slovenskemu zetu kvečjemu namignil, da prihaja nov slogan: Russia First, America Second (Najprej Rusija, potem Amerika). Če je Trump v stikih s Putinom kaj dokazal, potem je to, da je trgovec.

Festival Fabula je v sklopu teoretično-humanističnega fokusa Fabula v teoriji v torek zvečer v Cankarjevem domu gostil enega najvplivnejših sodobnih političnih mislecev, ameriškega politologa Francisa Fukuyamo. Med drugim je v pogovoru v povezavi z vojno v Ukrajini med drugim ocenil, da ima Evropa problem glede varnosti.

Države morajo same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, je na današnjem posvetu o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju dejal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu premierja, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Današnje grožnje so, tako kot v preteklosti, naravne in človeške, je dodal.

Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo, je danes v nagovoru na Danskem dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropa mora po njenih besedah do leta 2030 vzpostaviti "močno obrambno držo". Temu bo namenjena bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe, ki jo bo Bruselj predstavil v sredo.

Bo politični poker med Trumpom in Putinom res prinesel mir v Ukrajini in kdo se igra s tretjo svetovno vojno? Je Robert Golob leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami že odpisan ali še lahko ponovi mandat? Je politiki sploh v interesu dobro delujoč javni servis RTV? To so teme, o katerih v novi epizodi Reporter podkasta katerih spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, ter nekdanja direktorica TV Slovenija in kolumnistka Reporterja Ljerka Bizilj.

»Naredimo Evropo spet veliko! Make Europe Great Again!« Nekajkrat je to ponovil v povišanem tonu evropski poslanec politične skupine Evropske ljudske stranke, izvoljen na listi SDS, Branko Grims v Hiši EU v razpravi, namenjeni stotemu dnevu Evropske komisije. Z eno nogo je ta nekdanji kranjski poslanec SDS in ustanovitelj predhodnica Socialdemokratke zveze Slovenije že desno zunaj ELS.

Donald Trump bi lahko na koncu pokopal še politično kariero Janeza Janše. Politik ne more sedeti na dveh stolih, v odločilnih trenutkih je treba izbrati stran. Ali si za Volodimirja Zelenskega ali za Donalda Trumpa, se danes vrti glavno vprašanje v svetu globalne politike, odgovor nanj pa lahko ima tudi močan vpliv na nacionalno, notranjo politiko.

Damir Črnčec, nekdanji državni sekretar na Mors, o novi realnosti Evrope in Slovenije

Evropski voditelji so po ameriških volitvah očitno postali referenti, uradniki D. Trumpa, on odloča, oni se malo »zmrdujejo«, sestankujejo, na koncu pa je bolj kot ne tako, kot hoče ameriški predsednik, kaže, da ima tudi ruski predsednik V. Putin več besede od njih. O Evropi, o Ukrajini se pogovarjata kar sama, morda bodo kakšno besedo, a bolj za videz, lahko rekli še v Bruslju in ukrajinski predsednik V. Zelenski. In višje carine za Kitajsko, potem za Kanado, zdaj za Evropo. Včeraj Zelenski diktator, zdaj spoštovan. Vsak dan nekaj novega.

V nedavnem pogovoru z novinarjem nemškega tednika Der Spiegel je bivši francoski zunanji minister in predsednik vlade Dominique de Villepin dogajanje v februarju 2025 (münchensko konferenco, dve zborovanji evropskih ministrov v Parizu, pogajanja Američanov in Rusov v Riadu) primerjal s padcem berlinskega zidu (1989) ali – še bolje – z govorom Winstona Churchilla v Fultonu leta 1946.

Premier Robert Golob je pred četrtkovim izrednim vrhom EU danes sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi se ga med drugim udeležila obrambni minister Borut Sajovic in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Govorili naj bi o tem, ali bo Slovenija sledila pozivom h krepitvi evropske obrambe in namenila več sredstev za obrambo.

V epizodi #172 podkasta AIDEA je gostoval dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja evropske in balkanske zgodovine. Pogovor je ponudil globok vpogled v ključne zgodovinske prelomnice, ki so oblikovale sodobno Evropo – od selitev Slovanov in vpliva krščanstva, preko reformacije in razsvetljenstva, do razpada Jugoslavije in sodobnih geopolitičnih izzivov.

Bog vpraša Busha, v kaj verjame. Bush mu odgovori, da verjame v svobodni trg in močno ameriško nacijo. Bog ga pohvali in bivšega republikanskega predsednika povabi, naj sede na njegovo desno. Naslednji pride Obama in Bogu odgovori, da verjame v moč demokracije in enakost pred zakonom. Bog je zadovoljen in demokratu reče, naj sede na njegovo levo. Potem pride Donald Trump. Bog ga vpraša, v kaj pa on verjame. Trump izstreli kot iz tipa: »Verjamem, da sediš na mojem stolu.«

V Kremlju so danes zavrnili možnost napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino, ki naj bi zagotovile izvajanje morebitnega prihodnjega dogovora o prekinitvi ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V ponedeljek je namreč ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bi imel težav s tem.

»Ukrajina in Ukrajinci se morajo boriti, morajo vztrajati, na nas je pa da razumemo, da je njihov boj tudi naš boj,« je ob tretji obletnici ruske agresije na Ukrajino napisal nekdanji državni sekretar na Mors Damir Črnčec.

Estonski pevec Tommy Cash s svojo pesmijo za tekmovanje za pesem Evrovizije buri duhove v Italiji. V pesmi z naslovom Espresso Macchiato 33-letnik poje o najrazličnejših italijanskih klišejih, vse od špagetov do besed amore in mafija. Številni v Italiji so zaradi tega ogorčeni nad raperjem s pravim imenom Tomas Tammemet.