Na varnostni konferenci (MSC), ki predstavlja enega najpomembnejših forumov za razpravo o aktualnih zunanjepolitičnih in varnostnih izzivih, med petkom in nedeljo pričakujejo več kot 60 voditeljev držav in vlad ter približno 100 zunanjih in obrambnih ministrov. Sodelovali bodo še strokovnjaki in predstavniki civilne družbe.

Na dnevnem redu so tudi tokrat razprave o širokem naboru tem od umetne inteligence do podnebnih sprememb in aktualnih kriz ter konfliktov.

Številni pogovori pa se bodo na odru in po pričakovanjih tudi stran od njega vrteli okrog odnosov med EU in ZDA, ki so z vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo v zadnjem letu ubrali povsem novo pot.

V veliki meri jo je nakazal že odmevni govor podpredsednika ZDA JD Vancea, ki na lanskoletni konferenci ni skoparil s kritiko tradicionalne zaveznice Evrope, zlasti njenih politik, povezanih z migracijami in svobodo govora, in je številne prisotne pustil odprtih ust.

Pod taktirko nove ameriške administracije so sledili številni pretresi v odnosih med stranema pa tudi širše. Med drugim je tako proti zaveznicam kot nasprotnicam predsednik ZDA uvajal carine, v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini je izkazoval naklonjenost Rusiji, ZDA so v vojaškem posredovanju v Venezueli prijele njenega predsednika, nekaj časa pa je Trump tudi odkrito govoril o Kanadi kot 51. ameriški zvezni državi.

Za odnose med Evropo in ZDA je bila sicer, kot piše BBC, največja preizkušnja Trumpova težnja po pridobitvi Grenlandije, danskega avtonomnega ozemlja, pri čemer ni izključeval niti možnosti uporabe sile. Po zgroženih odzivih, med katerimi so bila tudi svarila pred razpadom zveze Nato, je nato ameriški predsednik vendarle naredil korak nazaj.

Prav Trumpa, ki ga v bavarsko prestolnico ne bo, poročilo konference, ki ga organizatorji vsako leto objavijo v dneh pred dogodkom, prepoznava kot najpomembnejšega akterja pri posegih v obstoječa pravila in delovanje institucij v svetu. Tega zaznamuje "politika rušenja", ki se v več državah med drugim kaže v odločitvah za "obsežno uničevanje namesto za previdne reforme in popravke politik".

Posledice tovrstnega pristopa se kažejo tako na trgovinskem, varnostnem in razvojnem področju po vsem svetu, ugotavlja poročilo in dodaja, da bi se države, ki vztrajajo pri na pravilih temelječi ureditvi, morale organizirati in uveljaviti pristope, ki ne bi bili odvisni od Washingtona. Tisti, ki bodo ostali opazovalci, tvegajo, da bodo postali odvisni od politike velesil.

"Država, ki je oblikovala, podpirala in branila mednarodni red po letu 1945 kot nobena druga, je pod novim vodstvom prišla do sklepa, da ta red ni več v njenem interesu," je pred dnevi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenil predsednik konference Wolfgang Ischinger.

ZDA sicer letos v München pošiljajo številčno delegacijo, ki je po navedbah MSC največja doslej, v njej pa tokrat ne bo Vancea. Vodil jo bo zunanji minister Marco Rubio, ki velja za bolj diplomatskega kot Vance, v njej bo še okoli 50 članov kongresa.

Približno polovica članov ameriške delegacije bo demokratov, med njimi tudi kalifornijski guverner Gavin Newsom, guvernerka Michigana Gretchen Whitmer ter kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez.

Med visokimi gosti bodo med drugim še ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, danska premierka Mette Frederiksen, poljski premier Donald Tusk in kitajski zunanji minister Wang Yi.

Iz Slovenije se bosta dogodka udeležila zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Borut Sajovic.

Fajon bo glede na napoved ministrstva sodelovala na več dogodkih, kot glavnega pa izpostavljajo panel o vodi kot strateškem in varnostnem vprašanju. Udeležbo bo ministrica izkoristila tudi za več dvostranskih pogovorov. Obiskala bo še koncentracijsko taborišče Dachau, kjer se bo poklonila slovenskim žrtvam.