Janša: Če bi bila danes še enkrat referenduma o vstopu v EU in Nato, bi oba podprl

Javno tribuno v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve je ob 15. obletnici obeh referendumov pripravil Slovenski odbor za Nato. Glavna govorca sta bila zunanji minister v tistem času Rupel in Janša, ki je bil takrat sicer s SDS prav tako v opoziciji - vlado je vodil tedanji vodja LDS Anton Rop, medtem ko je glavni vodja slovenskega vključevanja v obe evroatlantski organizaciji Janez Drnovšek tedaj že prevzel položaj predsednika republike.

Tako Janša kot Rupel sta menila, da se je z referendumoma o vstopu Slovenije v EU in Nato nadaljevala zgodba odločanja slovenskega naroda o lastni usodi, ki se je začela že z osamosvajanjem in plebiscitom leta 1990. Rupel, ki je bil tedaj še v vrstah LDS, je spomnil, da je bilo vprašljivo predvsem odločanje o vstopu v Nato in da se je kot zunanji minister moral boriti z vplivno skupino skeptikov do slovenskega članstva v Natu. Mnogi so bili tudi v LDS, je povedal.

Obudila sta prehojeno pot do referendumov, na katerih je za vstop v EU glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev, za vstop v Nato pa 66 odstotkov, pa potem tudi dejanski vstop v obe organizaciji (Slovenija je polnopravna članica zveze Nato postala 29. marca 2004, EU pa 1. maja 2004). kot pomembne mejnike sta izpostavila tudi prevzem evra z začetkom leta 2007, vstop v schengensko območje decembra istega leta ter slovensko predsedovanje Svetu EU v prvi polovici leta 2008, ki ga je vodila vlada pod vodstvom Janše.

Čeprav je Slovenija v tem procesu spoznala, da se v EU ne cedita samo med in mleko, pa članstvo v obeh organizacijah nima prave alternative, je menil Janša. "Mislim, da še vedno nihče od nas, ki smo podprli vstop v EU in Nato, ne obžaluje te odločitve," je povedal.

Spomnil je, da je Slovenija predvsem zaradi članstva v evrskem območju lažje prevedrila globalno finančno in gospodarsko krizo. Po njegovem mnenju bi bile posledice za standard Slovencev bistveno hujše, če bi še imeli lastno valuto, ki bi verjetno močno devalvirala. Evro pa je ohranil vrednost.

Smo pa v času krize spoznali tudi "temne plati" EU in njenih zmožnosti učinkovitega delovanja, je še dejal Janša in izpostavil predvsem grško krizo, kjer so se pokazali "simptomi, ki smo jih bili vajeni iz nekdanje Jugoslavije", zlasti prirejanje statističnih podatkov o finančnem stanju države.

Drugi večji pretres pa je uniji prinesla migrantska kriza in zlasti odločitev Nemčije, da suspendira dublinsko uredbo. Nemčija je bila dotlej steber stabilnosti v EU, zdaj pa je ona odpravila pravila, je dejal Janša in ocenil, da je to močno zamajalo stabilnost unije.

Migracije in varnost so danes glavna vprašanja, ki skrbijo evropske državljane, je še poudaril in menil, da je migrantska kriza močno vplivala tudi na odločitev Britancev za odhod iz EU, kar je pravcata katastrofa. Pa vendar, EU danes nima prave alternative in če bi bila danes še enkrat referenduma o vstopu v EU in Nato, bi oba podprl, je še dejal prvak SDS.