»Jaz sem konec koncev migrant. Ali »čefur«, če hočete. Sam pravim, da sem čistokrvni mešanec,« se začne objava na facebooku, ki je skoraj gotovo ni spisal župan, sloveč po svoji averziji do računalnikov.

»Z dvanajstimi leti sem prišel v Ljubljano, mama je Slovenka, oče Srb. Med sabo lahko tekmujemo v znanju, strokovnosti, ustvarjalnosti, športu … Ljudi pa delim samo na dobre in nedobre. To je tisto, kar šteje,« piše. 

»V življenju si uspel takrat, ko z veseljem prideš na delovno mesto. Ko ti je lepo, ko prideš v pisarno, na gradbišče ali pa srečaš meščanke in meščane na ulici oziroma na Golovcu. Če pa trpiš, moraš poiskati nekaj drugega,« zapis še razkriva županovo filozofijo pri vodenju mesta.

»Res sem vesel vsakega dneva. Moji vnuki me pogosto pokličejo. Nazadnje me je ena vnukinja povabila na kosilo, druga pa, da greva skupaj na tekmo. Kaj je lepše od tega? To je največ, kar lahko v življenju dosežeš,« so stvari, ki menda razveseljujejo Jankovića.