Gre za nekaj, kot pravi, »preprostih težav«. V krogu prijateljev so domnevali, da bi volivci nagradili pobudo, pod katero bi se podpisalo 88 ali več uglednih, nespornih, preskušenih ljudi iz ospredja slovenskega življenja. S svojimi kvalifikacijami in dosežki bi prebudili zaupanje, ki se je zadnja leta v slovenski politiki popolnoma izgubilo.
»Ideja je med nekaterimi, s katerimi sem se pogovarjal, dobila podporo, manj pa je bilo tistih, ki bi se lotili praktičnega dela. Glede na to, da imajo takšni (ugledni, nesporni ...) ljudje zahtevne poklice in pomembne naloge (ki jih seveda kvalificirajo za odločilno vlogo v javnem življenju), si želijo, da bi se praktičnega političnega dela lotil kdo drug. Tu se je stvar zataknila. Kar se mene osebno tiče, se čutim odgovoren, za praktično politično organiziranje pa tudi sam nimam pravega potrpljenja. Nekoč sem neko stranko že ustanavljal in vem, kako naporno je to.«
