Kako se odzvati na predsednika, ki ne razume dejstev in živi v namišljenem svetu, a ima moč voditelja še vedno najmočnejše države na svetu? Nova pričevanja kažejo prikrite razsežnosti starostnih muk bivšega predsednika Joeja Bidna. Toda skrbi zbuja ravnanje njegovega predhodnika in naslednika Donalda Trumpa. Če je prvi razmajal demokratsko stranko, drugi to počne z državo in svetom.

Razvoj države ne more temeljiti na izkazovanju lojalnosti tej ali oni politični osebnosti in tudi ne na nenehni politiki proti, je prepričan pravnik dr. Matej Avbelj. Kot član ožje ekipe Platforme sodelovanja 5. junija prireja tribuno, na kateri bodo razpravljali o tem, kako najprej ohraniti in nato okrepiti evropski duh in naš evropski način življenja. »V Sloveniji je ta razprava povsem izvotljena, še več, zdi se, da aktualna politika, tako pozicijska kot opozicijska, te debate niti ne namerava sprožiti in v njej resneje sodelovati,« pravi Avbelj. Vprašali smo ga, kako gleda na Anžeta Logarja, ki naj bi z referendumom in interpeliranjem ministrice Aste Vrečko razkril Demokrate kot Janševe oprode.

Na današnjem kongresu bo Janez Janša že desetič izvoljen za predsednika SDS. Pravzaprav so ga že pred tem izvolili člani na neposrednem glasovanju na sedežih občinskih odborov, na kongresu so le prešteli glasove in razglasili zmagovalca, ki je bil tudi edini kandidat za ta položaj.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.

Samo Uhan, sociolog in profesor na FDV, o pravem uspehu referenduma o dodatkih k pokojninam za umetnike

Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so po referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, vložili interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko. Očitki so sicer širši, med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev ter sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve.

Drugi mandat ameriških predsednikov je redko zgodba o uspehu, po prvih stotih dneh Donalda Trumpa se zdi, da tudi pri njem ne bo nič drugače. Tako previdno pesimistično so stodnevnico obeležili celo na konservativni mnenjski strani časnika Wall Street Journal. Drugi govorijo o uničujočem delovanju samooklicanega vladarja sveta, s katerim je osupnil tekmece, svetovne voditelje in celo svoje podpornike.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Po kongresu SLS, kjer so na čelo stranke izvolili Tino Bregant, se znova vrstijo ugibanja o sodelovanju desnosredinskih strank na parlamentarnih volitvah prihodnje leto, za kar si javno prizadeva predsednik NSi Matej Tonin. Tudi Bregant verjame v razvojno koalicijo sorodnih strank, v novoustanovljenih Demokratih in Fokusu pa so še zadržani.

Ameriški demokrati še vedno poskušajo dojeti (in razumeti) politično zmedenost prejšnjega poletja in jeseni ter pretres volilnega večera. Vse to ob zgroženosti in občutku nemoči, ki se kopičita ob vsakodnevnih izpadih druge vlade Donalda Trumpa. Ta se je pred osmimi leti nemudoma soočil s silovitim odporom, v drugo je dolgo komaj tlel. Sedaj ga razpihujeta veteran levice, za katerega je dovolj le ime – Bernie, in naslednica, za katero je dovolj le kratica – AOC.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal nekaj velikega. Naslednje leto je ustanovil Platformo Sodelovanja, lani je napovedal, da se bo potegoval za vodenje SDS, na koncu pa je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentiral zunanjo politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister – to je le nekaj iztočnic za pogovor z Anžetom Logarjem, predsednikom stranke Demokrati, s katerim je v novi epizodi Reporter podkasta spregovoril novinar Igor Kršinar.

SDS je na upravno sodišče vložila tožbo zoper ministrstvo za notranje zadeve in njegovo odločitev, da stranko Demokrati, ki jo vodi Anže Logar, vpiše v register političnih strank, poroča Delo. Predlagajo, naj upravno sodišče ime Demokrati izbriše iz registra in prepove delovanje pod tem imenom. Logarju se tožba zdi neutemeljena.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič z dopisom obvestil, da sprejmejo ponujena mesta NSi v delovnih telesih DZ. V Knovsu bo tako mesto zasedel Tine Novak, v komisiji DZ za nadzor javnih financ pa Eva Irgl. Ob tem ostalim poslanskim skupinam očita, da so prelomile dogovor.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Najvišjo podporo med strankami ohranja SDS z 21,1 odstotka, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s februarjem je izgubila dve odstotni točki in pol. Prvič pa so na lestvico uvrstili Demokrate Anžeta Logarja, ki so pristali na 4. mestu s 4,8-odstotno podporo. Pred njim sta še Svoboda s 15,7 odstotka podpore in SD s 6,2 odstotka podpore.

Prvi kongresni nastop Donalda Trumpa v njegovem drugem mandatu je postal karikatura trenutnih razmer v državi. Za govornico vase zagledan predsednik, ujet v neskončen partijski monolog, naphan z neresnicami. Pod njim na eni strani nezmerni strankarski častilci, ki solženicinovsko ploskajo do vnetja dlani tudi skrajnim neumnostim. Na drugi strani mrka opozicija, ki ne ve, kako se odzvati, zato v rokah vrti loparčke z napisom »Ni res« in upa, da jih bodo jemali resno.

Vodje poslanskih skupin so se na posvetu pri predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič seznanili s predlogom razreza mest v delovnih telesih DZ, ki bi poslanski skupini nepovezanih poslancev prinesla 10 mest, od tega eno podpredsedniško. Poslanske skupine bodo do torka sporočile svoja stališča o predlogu, so za STA navedli v kabinetu predsednice DZ

Prvak SDS Janez Janša poziva k ustavni večini razuma, hkrati pa napada NSI in stranko Anžeta Logarja, brez katerih ne more sestaviti vlade. Ali Matej Tonin in Anže Logar res pripravljata alternativo na desni sredini, ki bi lahko ogrozila primat Janeza Janše, ali pa je vse skupaj le v vihar v kozarcu vode?